Eksplozija kulturnega spomina

Na turistično etnološki kmetiji Pr'Jureč so v soboto zaokrožili niz približno 70 prireditev, ki so v občini Idrija minuli teden obogatile dneve evropske kulturne dediščine. Izkušnjo dediščine, ki je oživela z več kot 50 organizacijami, večinoma ljubiteljskimi društvi, je Pr'Jureč mogoče podoživeti vsak dan.

IDRIJA, LEDINE> Župan občine Bojan Sever je imel bržčas kar prav, ko je množico 70 prireditev posvečenih dnevom evropske kulturne dediščine in prek njih dediščini idrijske občine, pospremil z ugotovitvijo, da ta na Idrijskem postaja način življenja. Na ledinski etnološki kmetiji Pr'Jureč izkušnjo dediščine oživljajo in jo živijo že vsaj dve desetletji.

Izkušnje kmečkih dedov

Od nekdaj se je Pr'Jureč trdo delalo, a tudi zapelo, zaigralo in zaplesalo, ko je bilo delo opravljeno in je bila letina dobra. Sedanji gospodar Dušan Bogataj ne zaostaja za dolgim nizom gospodarjev, ki ga začenja Jurij, po kateri so v 16. stoletju kmetijo poimenovali.

Ker je kmetijo vseskozi gradil na spoštovanju prednikov in je od malega “brskal” po njihovih izkušnjah in zapuščinah, je v “šupi” zbral zavidanja vredno zbirko strojev, orodij in naprav in jih s časom, vse obnovljene in delujoče, odprl kot eno najimenitnejših etnoloških zbirk pri nas. Seveda ne kar tako samo za ogled, pač pa v izkušnjo vsem, ki jim je mar, kako so njega dni, v različnih obdobjih z različnimi opravili, napravami in stroji, pregarali pot od zrnja do kruha, od lanu do niti, lesa do vsemogočih izdelkov. In še in še izkušenj - od mlekarstva, kolarstva, kovaštva, čevljarstva do nekdanje bivanjske kulture, razkriva zbirka.

Obiskovalci sodelujejo pri vseh opravilih. Pri setvi, žetvi, mlačvi, mletju, peki ..., ki je kot pot od zrnja do kruha osrednja od oživljenih zgodb. Sodelujejo kakopak tudi pri vseh običajih, ki sodijo zraven.

Bogatajevim pomagajo vaščani. Pojejo, tu in tam dele zgodb odigrajo, se prelevijo v pripovedovalce in razlagalce zgodovine in običajev... Skupaj stari in mladi, da bo izkušnja še dolgo živela.

Ljubezen, kultura in zrno soli

V etnološki zbirki z vsemi vlogami najraje opravi vsestranski gospodar sam. Tako je bilo tudi v soboto, ko so prav Pr'Jureč zaokrožali idrijsko eksplozijo kulturnega spomina.

Ob našem obisku je ravno poprijel za harmoniko in pospremil skupino obiskovalcev v zbirko. Hip za tem je vrtel cep, mlatil žito, rezal slamo in nato pripovedoval in razlagal, kako so njega dni ...

Dediščino spoštuje in uživa v znanju. Etnologija je zanj čista ljubezen, v katero je povedel vso družino, kultura pa tiso zrno soli, ki lajša in mehča trd kmetijski vsakdan. “Samo s kmetovanjem bi naša kmetija na tej skopi zemlji težko živela. Sedaj, dvajset let po preusmeritvi v turizem in etnologijo, vem, kako prav smo se odločili,“ je povedal z nasmehom.

Šupo so že napolnili tisti, ki jih je zanimalo, kaj jim bo dr. Alojzij Demšar povedal o nekdanjem življenju na ledinski planoti. Z moškim zborom Alpina Žiri je zapel tudi gospodar, lepote planote pa so s pesmijo pričarali tudi domači šolarji. Večer in dneve dediščine je zadovoljen sklenil župan Bojan Sever. Gospodar Dušan Bogataj pa je, vsaj tako zadovoljen, že razmišljal, kako učinkoviteje povezati globalno idrijsko živosrebrno dediščino s podeželsko ... SAŠA DRAGOŠ

---