“Iz doline ne pride nikoli nič dobrega”

Knjiga Brginci je zgodovinska povest, v kateri Rudi Šimac, po rodu iz Breginja, obuja tragično zgodbo o preživetju v hribovski vasi ob koncu srednjega veka. “Zgodba ni lepa in tudi prijetna ni, a sem se kljub temu odločil, da jo zapišem, ker sem zdaj še eden redkih, ki vem zanjo.”

NOVA GORICA> “Zgodbo sem zapisal po spominu, ki prek številnih generacij seže vse do srednjega veka. Meni jo je povedal stric, njemu pa teta Katra iz Šincovga dora,” pove avtor knjige Rudolf - Rudi Šimac, ki ga poznamo kot vnetega pripovedovalca in zapisovalca zgodovinskih povesti Breginjskega kota, tega najzahodnejšega koščka slovenske zemlje.

Med temi naj omenimo Legendo o sveti Heleni in sveti Marjeti, v kateri obuja brginsko oziroma breginjsko pripoved o porazu Turkov pri Kobaridu ter Kako se je začelo na Soči 1915 in končalo 1918, v katero poveže brginske in druge pripovedi o prvi svetovni vojni.

Brginci je obsežna povest (190 strani velikega formata) o hudih preizkušnjah, ki so jih morali preživeti prebivalci hribovske vasi, tedaj na vzhodnem robu Beneške republike. Gre predvsem za vprašanje lakote in to v času, preden so iz novega sveta k nam prinesli koruzo in krompir. Tisti krompir, ki ga je morala Marija Terezija kasneje z bajoneti “uvesti” na njive prebivalcev, saj so ga, kot vse podzemno, imeli za hudičevo delo.

Lakoto so hribovci večkrat preživeli, le da se je ta drama največkrat odvijala znotraj posamezne družine. Običajno so si starci sodili sami, da bi rešili lačna usta otrok. Odtavali so v gozd in zmrznili ali pa se pognali v prepad. “Zato to ni zgolj povest, ampak prastar spomin o načinu umiranja, hkrati pa je to tudi filozofsko vprašanje razmejitve med življenjem in smrtjo,” je prepričan Šimac.

“Ljudsko izročilo je vedno skopo,” pravi, zato ga je sam dopolnil, “a v okviru povedanega in v okviru zgodovinskega izročila.” Šimac namreč pravi, da so bile te zgodbe še zelo žive v njegovih otroških letih ter da je kot otrok še doživel staro vas Breginj in občutil stare razmere, način življenja in dela, razmerja moči.

Zgodba iz Breginjskega kota bi se, kot sklene avtor, lahko zgodila v kateri od vasi alpskega loka, saj je bil opisan potek dogodkov značilen za ves gorski svet.

Ob osnovni zgodbi pa izvemo še marsikaj zanimivega o dogajanju v tistih časih, beremo na primer o lovu na jelena, o suši, o grofih in županih, o beneških dožih, pa o Ciganih, ki so vsako jesen prihajali v Breginj, po o glumačih, ... predvsem pa o Brgincih, o njih trdem značaju in izklesani omiki, ki so verjeli, “da iz doline ne pride nikoli nič dobrega,” in o neustrašnih mladih materah.

Knjigo, ki jo je avtor samozaložil, oblikoval pa Pavel Medvešček, spremljajo odlične ilustracije Rudija Skočirja, ki bogato pripoved iz Breginjskega kota naredijo še bolj živo.

KLAVDIJA FIGELJ

---