Stres zanika dekret, Uran pa otroka

Slovenska škofovska konferenca ni prejela nikakršnega obvestila iz Vatikana v zvezi z upokojenima nadškofoma Alojzijem Uranom in Francem Krambergerjem, je na novinarski konferenci ponovno pojasnil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Anton Stres.

LJUBLJANA> Članstvo v SŠK jima je prenehalo 26. aprila ob prenehanju njunih posebnih funkcij v SŠK.

Kot je povedal Anton Stres, se upokojeni škofje običajno vrnejo v zasebno življenje in so le izjemoma še člani SŠK, če imajo kakšno zadolžitev in dokler jo imajo. Takšne funkcije pa so imeli upokojeni škof Jožef Smej ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Alojzij Uran. Smej je vodil slovenski ekumenski svet, Kramberger slovensko liturgično komisijo in komisijo za pripravo bogoslužnih knjig, Uran pa slovenski katehetski urad.

Uran zanika očetovstvo

Slovenski škofje so se na krajšem posvetu pred srečanjem s predsednikom republike Danilom Türkom 26. aprila, ob 90-letnici škofa Smeja, odločili, da te službe prerazporedijo. Ker so omenjeni škofje tako prenehali opravljati posebne zadolžitve v SŠK, jim je s tem tudi prenehalo članstvo v SŠK, je pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.

V zvezi s tem so se v medijih pojavili tudi zapisi o domnevnem očetovstvu Alojzija Urana. To naj bi bil namreč razlog za spor s Svetim sedežem, ki naj bi od njega zahteval, da ugodi zahtevi po ugotavljanju očetovstva. Stres je zato danes prebral Uranovo izjavo, v katerem upokojeni nadškof te navedbe zanika. “Te besede niso resnične. Nikoli od nikogar nisem dobil zahteve po ugotavljanju očetovstva. Ob tem izjavljam, da so domneve o mojem očetovstvu neutemeljene,” je Uranovo izjavo prebral nadškof Stres.

Palice in prstana nista vrnila

Mariborski nadškof Marjan Turnšek pa je v imenu upokojenega nadškofa Franca Krambergerja prebral njegovo izjavo, s katero odgovarja na medijske zapise in poročanja. Kot je zapisal Kramberger, se je z upokojitvijo odpovedal vodstvu slovenske liturgične komisije. “Z imenovanjem novega predsednika te komisije je ugasnilo tudi članstvo v Slovenski škofovski konferenci. S tem pa se tudi umikam v zasebno življenje,” je Krambergerjevo izjavo povzel Turnšek.

Pojasnil je še, da je bil napačen tudi zapis, da naj bi omenjena upokojena nadškofa morala vrniti prstan in škofovsko palico. “Edina možnost, da insignije škof izgubi, je laizacija, torej postavitev nazaj v laiški stan,” je pojasnil.

Strateškega partnerja so našli v Vegradu

Povedal je tudi, da v zvezi z nepravilnostmi v poslovanju nadškofije procesi ugotavljanja odgovornosti potekajo tudi znotraj Cerkve in ne le v okviru uradne kriminalistične preiskave.

Stres pa je ob tej priložnosti komentiral tudi očitke v zvezi s pogodbo mariborske nadškofije z Vegradom o obnovi dvorca na Betnavi. Kot je pojasnil, nadškofija ni imela lastnega denarja za obnovo, zato je iskala strateškega partnerja in ga našla v podjetju Vegrad. Sredi septembra 2009 je zato Stres, ki je bil v tistem času nadškof koadjutor, podpisal krovno pogodbo s tem podjetjem. “Menim, da je bila pogodba korektna in v skladu z interesi nadškofije, da se kompleks Betnava uredi in nečemu služi,” je dejal.

Gospodarska uprava je po njegovih besedah po takrat razpoložljivih podatkih tudi preverjala, ali je podjetje zanesljivo in v dobri kondiciji. “Če je Vegrad zavajal z uradnimi podatki, je to drugo vprašanje,” je dejal.

Stres: pogodba ni bila sporna

Konec novembra 2009 pa je bil Stres imenovan za nadškofa v Ljubljani, zato se s konkretnim izvajanjem te pogodbe ni več ukvarjal, saj za to ni bil več pristojen. “Zato ne morem sprejeti ali imeti nobene odgovornosti za posle in dejanja, ki so bili predmet kriminalistične preiskave,” je poudaril. Dodal je, da ni nikoli rekel, da je bil posel zakonit, kakor so njegovo izjavo povzemali nekateri mediji, pač pa le, da “pogodba ni sporna in da ni nezakonita”. Kako se je pogodba izvajala in kako je posel dejansko potekal, pa je vprašanje, s katerim Stres, kot je dejal, ni več povezan.

Prav tako se je Stres danes odzval na predloge patra Bogdana Knavsa o ustanovitvi posebnega sklada, iz katerega bi Cerkev poskušala poravnali škodo. Povedal je, da so o tej možnosti že razmišljali, a ugotovili, da je takšna možnost po pravni poti nedovoljena, pa tudi sicer nerealna.

STA

---