Španski ključ rešitve posilstva

“Ob ilegalnem prečkanju meje je najbrž naključno naletel na žrtev in jo posilil,” je bizarno ozadje najbolj krutega spolnega kaznivega dejanja v zadnjih desetletjih včeraj pojasnil vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič. Čeprav naj bi Romun tri leta pred posilstvom v Kopru na enak način posilil tudi dekle na Portugalskem, so ga odkrili šele z mednarodno primerjavo podatkov DNK.

Romun je osumljen tudi posilstva dekleta v Lizboni
Romun je osumljen tudi posilstva dekleta v Lizboni 

KOPER > Po mnenju vodje koprskih kriminalistov Deana Juriča je bilo odkrivanje storilca okrutnega posilstva v okolici Sv. Antona pri Kopru leta 2003 naporno, zapleteno in dolgotrajno. Preiskovalcem je štrene najprej pošteno zmešal 35-letni državljan BiH, ki so ga prijeli jutro po posilstvu. Ker je ustrezal opisu storilca, so ga policisti pridržali, dejanje je celo priznal in opisal nekaj podrobnosti, ki bi jih lahko poznal le nekdo, ki bi bil ob posilstvu navzoč.

Državljana BiH so po zaslišanju priprli, štiri dni kasneje pa so dobili rezultate iz centra za forenzične preiskave. Ne sledi vlaken njegovih oblačil ne njegove biološke sledi se niso ujemale s sledmi, ki so jih kriminalisti pobrali na kraju posilstva. Zaradi tega so državljana BiH izpustili iz pripora in se znova vrnili na začetno točko.

Od Balkana do Portugalske

“Imeli smo na desetine sestankov in srečanj, predvsem s kolegi iz držav z ozemlja bivše Jugoslavije. Osredotočili smo se namreč na izjavo, da je storilec govoril srbohrvaško,” je pojasnil Jurič. Prav tako so DNK posiljevalca poslali nekaterim državam v mednarodno poizvedbo.

O državljanu BiH, ki je priznal posilstvo, DNK analiza pa je pokazala, da laže, policija ne ve ničesar. Po izpustitvi iz pripora se je vrnil v Bosno in kasneje trikrat zavrnil naše preiskovalce, ki so se hoteli pogovoriti z njim. Menda naj bi jim očital, da so mu uničili življenje. Kako je vedel nekatere podrobnosti posilstva in zakaj ga je priznal, bo tako ostala še naprej uganka.

Prva luč v temi se je kriminalistom posvetila aprila 2006, ko jih je francoski Interpol iz Lyona obvestil, da DNK posiljevalca iz Kopra ustreza DNK neznanega storilca, ki je že leta 2000 v Lisboni na Portugalskem na enak način kot v okolici Kopra posilil dekle. Tako kot naši so tudi portugalski kriminalisti poslali DNK posiljevalca v mednarodno poizvedbo, oba vzorca pa sta prišla v roke Francozom.

Na tej točki pa ne eni ne drugi niso vedeli ničesar več, razen tega, da je isti storilec leta 2000 posilil dekle na Portugalskem, leta 2003 pa v Sloveniji. Imeli so njegov DNK, ne pa tudi njegovega imena.

Hrvaški pomorščaki čisti

Ker sta tako Koper kot Lizbona pristaniški mesti, so naši kriminalisti preverili, katere ladje so bile v dneh, ko sta se zgodili posilstvi, privezane v lizbonskem in katere v koprskem pristanišču. Rezultat jih je razveselil, saj je bila v obeh krajih takrat privezana ista ladja z devetimi člani posadke, državljani Hrvaške. S pomočjo hrvaških kolegov so se nato lotili pridobivanja njihovih DNK in po težavnem ter dolgotrajnem postopku ugotovili, da nihče od hrvaških pomorščakov nima enakega DNK kot posiljevalec.

Leta 2007 je nato začela veljati Prümska pogodba, po kateri so si Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija začele izmenjevati podatke iz nacionalnih baz DNK. Slovenija je k pogodbi pristopila že v istem letu in omenjenim državam ponudila svojo bazo DNK ter dobila dostop do njihovih baz. Žal pa DNK posiljevalca iz okolice Kopra ni bilo v bazah teh držav.

Uporabljal tri lažna imena

Leta 2010 pa so pogodbo podpisali tudi Španci in svojo bazo DNK podatkov ponudili drugim podpisnicam. V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani so 20. aprila 2010 pregledali španske podatke in ugotovili, da je med njimi tudi DNK koprskega posiljevalca. Naši so se nato povezali s Španci, ki so pojasnili, da najdeni DNK pripada romunskemu državljanu, za katerega pa še vedno niso vedeli, kdo je, saj je uporabljal kar tri lažna imena.

Španski kriminalisti so našim nato poslali še njegove fotografije in prstne odtise, naši pa so vse skupaj poslali v Romunijo. Od tam so jim odgovorili, da gre za moškega (Danut C., op.p.), ki je bil med letoma 1988 in 1998 doma obsojen za več tatvin in ropov na skupno 29 let zaporne kazni. Ali in koliko kazni je prestal, ni znano, preiskovalni sodnici v Kopru naj bi rekel, da je presedel v zaporu 13 let.

Usodno naključje

Čeprav naj bi Romun tri leta pred posilstvom v Kopru posilil tudi dekle v Lizboni in so ga v evropskem prostoru prvi iskali prav Portugalci, so ga Španci izročili Sloveniji. Portugalci ga očitno niso zahtevali ali pa še ne vedo, da je prijet. Teoretično bi ga lahko zahtevali potem, ko bi ga v Sloveniji obsodili in bi prestal kazen.

Romuna so nato preverjali tudi na Hrvaškem in hrvaška policija je postregla s podatkom, da so Romuna 12. avgusta 2003 (mesec in pol pred posilstvom) prijeli slovenski policisti pri Marezigah in ga vrnili Hrvatom. V podatkih koprske policijske postaje so nato res našli zapisnik o dogodku. Z njim je bil takrat še drugi Romun, oba pa so vrnili na Hrvaško, ker sta bila brez dokumentov, vizuma in sta uporabljala izmišljeni identiteti.

Hrvati so ju nastanili v center za tujce, ugotovili njuni pravi identiteti in ju 8. septembra (19 dni pred posilstvom) izgnali v Srbijo. Na podlagi teh okoliščin koprski kriminalisti domnevajo, da je čez nekaj časa znova ilegalno prečkal hrvaško-slovensko mejo. “Najbrž je ob ponovnem ilegalnem prečkanju meje naključno naletel na žrtev in jo posilil. Ugotovili smo, da ena od poti ilegalcev poteka prav mimo kraja, kjer je bilo posilstvo,” je pojasnil Dean Jurič.

Aktiven povsod po Evropi

Mednarodno poizvedovanje je postreglo z novimi zanimivostmi o Romunu. 2. oktobra 2003 (pet dni po posilstvu) je bil že v francoskem mestu Cannes, kjer so ga policisti pod lažnim imenom obravnavali zaradi tatvine, v Španiji pa so ga kasneje obravnavali še zaradi ilegalnega vstopa in bivanja, ropa in kaznivega dejanja s področja spolne nedotakljivosti. Po neuradnih informacijah naj bi na koncu v Sevilli živel v napol razpadajoči hiši, skoraj kot brezdomec. Aretirali so ga 23. marca in ga minuli torek predali našim policistom na letališču v Madridu. Končal je v koprskem zaporu.

Med kriminalistično preiskavo so koprski kriminalisti preverili več kot 500 ljudi, 288 iz Slovenije, preostale pa z območja nekdanje Jugoslavije in Italije. Večini so pobrali tudi vzorce DNK in jih primerjali z DNK storilca. “Predvsem je šlo za težavno preiskavo, ker je dejanje storil tujec v tranzitu čez Slovenijo. Pomemben je bil kakovostno opravljen ogled kraja in pogovor z žrtvijo, pretežen del drugih aktivnosti pa je bilo mednarodno sodelovanje. Najpomembnejša pa je bila prav priključitev Slovenije Prümski pogodbi,” je poudaril prvi koprski kriminalist Dean Jurič. DANIJEL CEK


Najbolj brano