Lažna “bio” zelenjava več let na policah
Številke, s katerimi so postregli finančni stražniki iz Verone, vzbujajo skrb. Posel z “bio” živili ni imel dosti skupnega z ekološko pridelavo, je pa polnil žepe nekaterih podjetnežev. Kupci so pridelke in izdelke izdatno preplačevali, “ekološka” hrana pa je iz Italije potovala tudi v druge države.
Žito je iz Romunije - tja pa iz držav izven EU - potovalo v Italijo, kjer je iz običajnega postalo ekološko
VERONA, LJUBLJANA> Na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo morebitne ponarejene dokumentacije do zdaj niso zaznali, so pa zagotovili, da bodo na to opozorili vse inšpektorje.
Zgodba, povezana z veliko prehrambeno in davčno goljufijo, ki so jo odkrili finančni stražniki iz Verone, je v luči najnovejših italijanskih varčevalnih ukrepov ostala nekoliko v ozadju, čeprav bi si zaslužila več pozornosti. Goljufija naj bi trajala že nekaj let in ves ta čas so kupci preplačevali ekološko hrano, ki to v resnici ni bila.
Blago je bilo deloma pridelano v Italiji, deloma pa uvoženo iz Romunije. Z oznako “bio” so ga nato prodajali v Italiji, pa tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Belgiji, na Madžarskem, v Avstriji in Švici.
Lažni certifikati
Preiskava je trajala dobro leto, med sklepno akcijo pa so lisice škrtnile na zapestjih sedmih osumljencev. V preiskavi jih je 13. Leta so delovali nemoteno, saj so bila njihova podjetja registrirana za ekološko pridelavo in predelavo ter prodajo ekoloških pridelkov. Med njimi so bili mnogi grosisti, ki so z ekološkimi pridelki zalagali manjše trgovce, pa tudi tuja tržišča.
Seveda so k takšnemu početju izdatno pripomogli zaposleni v kontrolnih organizacijah, ki so izdajali lažne certifikate in tako običajne pridelke spreminjali v ekološke.
V preiskavi so se znašli osumljenci z območja Verone, Padove, Roviga, Bergama, Bologne, Macerate in Foggie. Finančni stražniki so vzeli pod drobnogled več kot 40 podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in distribucijo žitaric in svežega sadja. Pred dnevi so zasegli več kot 2500 ton lažnih “bio” živil, predvsem pšenice, soje, moke in svežega sadja. V zadnjih letih pa naj bi šlo v promet več kot 700.000 ton “bio” hrane z dvomljivim poreklom.
Izvažali tudi v druge države
Blago, za katerega so finančni stražniki nedvomno potrdili, da ni bilo pridelano ekološko, v prodaji na debelo presega vrednost 220 milijonov evrov.
Pot do odkritja ni bila lahka. Potem ko so po vsej Italiji odkrivali pošiljke lažne ekološke hrane, so se finančni stražniki povezali z Europolom in prišli do presenetljivih odkritij. Blago je bilo deloma pridelano v Italiji, deloma pa uvoženo iz Romunije. Z oznako “bio” so ga nato prodajali v Italiji, pa tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Belgiji, na Madžarskem, v Avstriji in Švici. Zdaj preverjajo, ali so grosistični odjemalci iz teh držav morebiti bili vpleteni v goljufijo. Zanimiv je primer na hitro nastalega podjetja, ki je uvažalo žita iz Romunije. Vendar žita niso bila pridelana v državah EU (torej niti v Romuniji) in pridelave niso spremljali strogi evropski standardi, ki veljajo za ekološko pridelavo, od uporabe pesticidov dalje. Vendar so pridelki postajali “ekološki” s preprostim papirnatim posegom ...
Končni odjemalci, ki so drago plačevali ekološka živila, verjetno ne bodo nikoli vedeli, kakšen je bil pravi izvor hrane, ki so jo pojedli. Kajti vsa ekološka živila vendarle niso bila - in niso - “ponarejena”.
Pri nas niso zaznali ponarejenih certifikatov
Seveda nas je zanimalo, ali so na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaznali, da bi blago z lažno oznako “bio” prišlo tudi v Slovenijo oziroma do slovenskih odjemalcev. Pa tudi, kakšen je nadzor kakovosti uvoženih pridelkov in izdelkov in ali je sploh mogoče odkriti lažne deklaracije in izvor.
Vsa živila, ki so označena kot ekološka, mora spremljati certifikat, ki dokazuje, da ekološko živilo izpolnjuje zahteve, določene v evropski uredbi, pojasnjujejo na ministrstvu. “Predpisi, ki določajo način ekološke pridelave, predelave, prometa, obvezujejo organizacijo za kontrolo in certificiranje, da nadzira vse naštete faze, vključno z vzorčenjem in analiziranjem živila na, na primer, ostanke fotofarmacevtskih sredstev (FFS), gensko spremenjene organizme (GSO) in težke kovine.”
Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano do zdaj niso zaznali kakšnekoli ponarejene dokumentacije oziroma certifikatov, zagotovili pa so, da bodo na to opozorili vse inšpektorje.
Priznavajo, da je nadzor živil, ki so pridelana v Sloveniji, lažji. Nadzirajo namreč tako kontrolne organizacije, ki izdajajo tovrstne certifikate, pa tudi same pridelovalce oziroma predelovalce, ali spoštujejo predpisana pravila. “Ko je živilo enkrat že v prometu kot predpakirano, mora biti na živilu označba - ekološki logotip EU in navedena šifra nadzornega organa v istem vidnem polju, spremlja pa ga lahko le dokument (dokazilo) - certifikat,” še pojasnjujejo na ministrstvu.
Pri živilih v prometu, tako tujega kot domačega porekla, nadzor izvajajo prek preverjanja spremne dokumentacije, torej certifikatov. “Skladnost med tako imenovanim certificiranim živilom in dejanskim stanjem občasno preverjamo tudi z vzorčenjem in analiziranjem na ostanke fitofarmacevtskih sredstev, gensko spremenjene organizme in na težke kovine. Najverjetneje bi ponarejene certifikate, če so 'izdani' s strani tuje kontrolne organizacije, težko prepoznali,” priznavajo na ministrstvu.
Sicer pa so v primerih ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s certificiranimi živili v kateri od drugih držav članic o tem obveščeni. S strani Italije pa, vsaj za zdaj, takšnih informacij še niso dobili, še dodajajo na ministrstvu.
SILVA KRIŽMAN