Turisti kot priložnostni oljkarji

Italija, Hrvaška in Slovenija bodo v prihodnje oblikovale skupno turistično oljčno pot, ki bo povezala ponudnike in pridelovalce oljčnega olja v zalednih krajih. Oljka bo tako končno našla pravo mesto v turistični ponudbi, ki je drugod po Sredozemlju nekaj običajnega in del identitete. Da le ni vse šele v povojih, pa dokazujejo tudi nekateri turistični zanesenjaki v slovenski Istri.

ISTRA> Direktor Turistično gospodarskega združenja Izola in znani istrski oljkar Danilo Markočič si je že pred 14 leti zadal, da bo obiskovalcem v krajih ob slovenskem morju ponudil oljkarsko obarvane turistične programe.

Goste povabi v oljčni nasad na Belveder, kjer jih seznani z osnovnimi informacijami o oljkarstvu v Istri in obiranju oljk. Nato vsak dobi svojo baligo, torej vrečo, ki si jo povezne čez ramo, in lahko začne z obiranjem. “Vzdušje je zelo sproščeno, kajti turisti so zelo vedoželjni in ob sprehodu skozi oljčnik skušamo odgovoriti na vsa njihova vprašanja. Zanimajo jih način pridelave oljk, prisotnost fitofarmacevtskih sredstev pri vzgoji oljk, značilnosti hladnega prešanja, skratka prav vse, kar je povezano z oljkarstvom,” ponosno pove Markočič in doda, da program sklenejo s postankom pred oljko županov, ki je del uspešne promocije pomena oljčnega olja v naših krajih.

Piko na i takšni inovativni turistični vsebini pa seveda daje tudi “kulinarični finiš”, ki predvideva okušanje pristne istrske merende, v kateri igrajo glavno vlogo bruskete s česnom in oljčnim oljem, pečena zelenjava, domač kruh z oljkami, ombolo s pršutom, vse skupaj pa je treba poplakniti s kozarcem domače malvazije.

Markočič pravi, da jih letno v nasadu obišče od 800 do 1200 turistov. Takšna ponudba pritegne predvsem Avstrijce, Nemce, Švicarje in Italijane. “Nek gospod iz Avstrije je svojevrsten rekorder. K nam prihaja že deseto leto zapored,” pravi sogovornik.

Tudi v turistično razvojni agenciji Autentica iz Kopra veliko stavijo na oblikovanje turističnih vsebin, v katerih je čutiti pristno povezanost z lokalnim okoljem. Tudi zato so se pred dvema letoma odločili, da bo obiranje oljk v enem od istrskih oljčnih nasadov del njihove ustaljene ponudbe, ki bo na voljo vedoželjnim in aktivnim turistom, ki bi se radi ob spoznavanju kulturne identitete in naravnih znamenitosti krajev v slovenski Istri preskusili tudi kot priložnostni kmetje oziroma obiralci oljk.

“Že po prvi sezoni je bil odziv obiskovalcev, ki so izbrali tak izlet, nepričakovan,” je zadovoljen lastnik agencije Autentica Matjaž Primc. Prepričan je, da turisti iščejo tovrstne vsebine, saj je vedno več zanimanja tudi za, denimo, udeležbo na trgatvi ali obiranje kakijev v Strunjanu.

Zanimivo, da udeleženci takšnih aktivnih izletov na koncu dneva v pozitivnem duhu nekoliko potarnajo, da je bilo skorajda premalo časa namenjenega obiranju istrskih sadežev. Signali so torej več kot jasni: sodobni turisti si želijo pristnih doživetij v naravi in stik z domačini, ki so prava zakladnica vedenj o istrski dediščini, tukajšnjih ljudeh, njihovih kmečkih običajih in opravilih, v katerih lahko zdaj kot aktivni udeleženci sodelujejo tudi turisti.

Primc pravi, da tematski program obiranja oljk, ki je seveda aktualen v zelo kratkem časovnem razmahu od konca oktobra do sredine novembra, predvideva obisk oljarne in pogovor z oljarjem, spoznavanje nekdanjih načinov stiskanja oljk, nakar sledi odhod v oljčnik sredi Dragonje, kjer priložnostne obiralce poučijo še o sortah oljk. “Ko so balige polne obranih sadežev, našim gostom ponudimo še tipično istrsko malico. Na koncu dneva se turisti v svoje kraje vrnejo z nasmeškom na obrazu, saj lahko zadovoljno ugotovijo, da so ob obisku naših krajev opravili še koristno delo,” meni sogovornik.

Nekoliko drugačen turistični pristop je ubrala Mateja Hrvatin Kozlovič iz Oljarne Hrvatin, ki svoje goste pričaka v skrbno urejenem degustacijskem prostoru v domači oljarni.

Oljke jim približa skozi voden kulinarični sprehod, ki predvideva pokušino različnih vzorcev olj, celoto pa dopolnjuje še domač istrski narezek in kozarec vina. “Turiste zelo zanima, kakšen je postopek stiskanja, zato jih o tem temeljito poučimo in predstavimo celoten proces. Najbolj so presenečeni, ko jim pokažemo, da za segrevanje prostorov in mase v preši, uporabljamo oljčne koščice, biomaso torej, saj stremimo k trajnostni porabi energije,” pojasni sogovornica. NH

---