Nosečnica naj skrbno izbira živila

Veliko žensk zanima, kakšna naj bo prehrana v nosečnosti, saj se ne želijo pretirano zrediti, hkrati pa naj bi použile vse snovi, ki jih nosečnica nujno potrebuje za svoje in zdravje še nerojenega otroka. Strnili bomo poglavitne napotke.

PREHRANA PRED NOSEČNOSTJO IN MED NJO> Vprašanja nam posredujejo mlade ženske, ki si pri zadevajo zanositi in tudi tiste, ki so na začetku nosečnosti. Skrbi jih, kako zagotoviti vse potrebne hranilne snovi sebi in plodu.

Beljakovine

Beljakovine naj bi zajemale količino do 80 gramov na dan, v drugi polovici nosečnosti pa naj se obseg poveča od 90 do 100 gramov na dan.

Poglavitni vir beljakovin naj bodo mleko in vse vrste mlečnih izdelkov. Maslo moramo uvrstiti med maščobe, je pa nujen in kakovostni vir v maščobah topnih vitaminov. Med maščobe štejemo tudi vse vrste smetane. Na voljo je veliko sirov z različno maščobno vrednostjo, zato izbira tistih z manj maščobe ne bo težavna. Mlečna maščoba v sirih je laže prebavljiva, vsebuje pa tudi nenasičene maščobne kisline.

Zelo pomemben vir beljakovin so vse vrste rib in morskih sadežev. Izbira je pestra, priporočljive so sveže ribe, lahko tudi zamrznjene, konzerviranih izdelkov pa se je bolje izogibati. V konzerviranih ribah je preveč soli in maščob.

Priporočljivo je kuhanje v pari s toliko soli, kot je nujno. Oljčno olje dodajte na koncu. To velja tudi za druge vrste rib, ki naj bodo pečene ali kuhane v pari. Dodajte začimbe, ki vam prijajo. Morski sadeži morajo biti vedno prepečeni ali skuhani, da preprečite morebitne okužbi s črevesnimi bakterijami. Gojene sladkovodne ribe večinoma vsebujejo preveč maščob. Rib ne ne panirajte z jajci. Zadošča, da jih pomokate, ker se tako ne bodo prijele posode.

Pomemben vir beljakovin so kokošja jajca. Na jedilniku naj bi bila tri krat na teden (vsakič eno jajce). Najlaže prebavljivo je mehko kuhano jajce, ki ne vsebuje maščob, beljak je zakrknjen, rumenjak ohrani vse v maščobah topne vitamine. Enako kakovostna so tudi poširana jajca v kropu ali zelenjavni juhi. Pomembno je, da beljak zakrkne, rumenjak pa ostane v poltekočem stanju. Trdo kuhano jajce uporabite na solatah in zelenjavi.

Odsvetujemo jajca preostale perutnine, ker so lahko okužena s črevesnimi bakterijami.

Namenoma meso klavnih živali ni uvrščeno na prvo mesto, saj ga vse več ljudi odklanja. Bodoče mame in nosečnice se lahko brez strahu odločijo za mlečno in zelenjavno hrano, ribe ter jajca. Mesa ne bodo niti pogrešale.

Odločno odsvetujemo svinjsko meso, ker ima preveč skritih maščob. Tudi vse vrste rdečega mesa niso priporočljive, razen v primeru pomanjkanja železa. Nosečnica, ki ji prija meso, naj izbira le bele vrste mesa perutnine in mladih živali. Kot redna prehrana pa ni primeren noben mesni izdelek, še posebej ne konzerviran. Vsi vsebujejo preveč soli in drugih, morda škodljivih dodatkov.

Maščobe

Na dan naj bi ženska zaužila od 55 do 60 gramov maščob, količine v nosečnosti ni treba povečati. Izbira naj le kakovostne maščobe.

Poglavitni vir dodane maščobe naj bosta oljčno in bučno olje, sončnično pa takrat, ko v živilih ne želi okusiti izrazitejšega okusa prvih dveh vrst olja.

Drugi viri maščob so maslo in bolj mastni siri, kjer imajo maščobe najboljšo biološko sestavo. Maslo je vselej dodana maščoba, prav tako smetana in bolj mastni siri.

V oreščkih so deleži maščobe različni. Kakovosten dodatek kruhu so semena: laneno, sezamovo, bučno, kjer so maščobe skrite, zato jih moramo upoštevati v dnevno použiti energijski vrednosti živil. Delež teh maščob je majhen.

Obroki

Priporočljiva je uravnotežena dnevna porazdelitev obrokov. Slednji naj bodo redni, vselej ob enakih urah dneva.

Do 13. ure je treba použiti vsaj 600 do 800 kalorij, porazdeljenih na tri obroke. Zajtrk ali dopoldanska malica naj vsebujeta 300 do 400 kalorij, preostala dva dopoldanska obroka pa po 200 kalorij.

Pri sedanjem načinu prehranjevanja večine ljudi je zajtrk praviloma energijsko skromen. Zato je najprimernejša razdelitev obrokov takšna, da vsebuje zajtrk 200 kalorij, dopoldanska malica 300 kalorij, nato obrok s 400 kalorij, večerja pa 200 kalorij. Gre za odrasle ljudi, ne za nosečnice, ki, kot smo že omenili, potrebujejo nekoliko večjo energijsko vrednost hrane. Priporočeno količino hrane in energije dobimo s sadjem, kruhom in mlečnimi izdelki. Manjši vmesni obroki so lahko oreški, primernejše pa so sadje in sadne solate, ali pa sadni jogurti.

Banane in citrusi so poleg jabolk najkoristnejši za vse odrasle ljudi, še zlasti pa za nosečnice. Pri večjem obroku morajo biti poleg ogljikovih hidratov zastopane tudi beljakovine (trdi siri, solata s trdo kuhanim jajcem, parjena tuna ali konzervirana tuna brez olja). Uporabite raje ribe ali file rib iz slanice, a zato preostalo hrano zelo skromno osolite.

Popoldanski obrok (praviloma je to največji dnevni obrok) naj vsebuje vsaj 500 kalorij in mora vsebovati vse vrste hranil - ogljikove hidrate, beljakovine, zelenjavo in sadje.

Za večerni obrok in kasnejše obremenitve je treba použiti še hrano z energijsko vrednostjo 300 kalorij. To je lahko samo grizljanje manjših prigrizkov in sadja ali koščkov sira. Odločno odsvetujemo prigrizke iz vrečk, ki vsebujejo preveč soli in škodljivih dodatkov. Za slednje ne vemo, ali in koliko so zdravju škodljivi tako za nosečnico kot za plod.

Mlada ženska naj se izogiba močnatih ogljikovih hidratov in sladkorja. Boljša možnost so siri, mlečni izdelki in sadje.

Kakšno pijačo lahko nosečnica uživa? Svetujemo vse vrste čajev, kava je dovoljena dvakrat na dan, zvečer sadni čaj. Priporočamo polnovredne sadne sokove (iz bio pridelave ali s 100-odstotnim sadnim deležem), odsvetujemo pa nektarje. Sokove lahko redči z vodo.

Vsekakor naj bi na dan zaužila dva litra tekočine. Pol kozarca kakovostnega vina pri glavnem dnevnem obroku odraslemu človeku ne škodi, morda celo koristi. Vendar pa v nosečnosti odsvetujemo uživanje vseh vrst alkoholnih pijač.

JANEZ BURNIK, specialist internist


Najbolj brano