Vabila sta morje in nebo

V Pomorskem muzeju Sergeja Mašere je na ogled razstava o hidroletalcih jugoslovanske kraljeve mornarice Med valovi in oblaki. Rdeča nit razstave sta življenje in delo mornariškega častnika in hidroletalca Ivana Konteja, okoli njega pa se vije zgodba cele generacije mornariških častnikov in letalcev 20. stoletja.

PIRAN> Častnik kraljeve jugoslovanske vojne mornarice Ivan Konte iz Trsta, ki se ga mnogi spominjajo tudi kot profesorja angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti, je bil izjemna osebnost. Po duši je bil humanist, jezikoslovec, splet okoliščin pa ga je zanesel v vojno mornarico in kasneje med pilote hidroletal. Njegovo življenje je bilo pisano in polno preobratov. Po končani Pomorski vojni akademiji v Dubrovniku je bil častnik v jugoslovanski kraljevi mornarici, a se že kmalu vključil med pilote hidroletal. Po izbruhu vojne se je priključil OF, bil zaprt v Gonarsu, letel za zavezniške zračne sile, po vojni pa se posvetil diplomaciji. Kljub temu je okusil informbirojevske zapore, kjer je preživel okroglih šest let. Ko so ga izpustili, se je posvetil jezikoslovju in poučevanju.

Pričevalec 20. stoletja

Življenje Ivana Konteja je rdeča nit razstave Med valovi in oblaki v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, okoli katerega je avtorica razstave Bogdana Marinac prepletla številne druge življenjske zgodbe Slovencev, ki so kot oficirji in podoficirji služili v jugoslovanski vojni mornarici.

“Konteja nisem izbrala zato, ker bi bila njegova usoda posebej izjemna ali izstopajoča,” je povedala Bogdana Marinac, “temveč zato, ker je bil moj najboljši informator.” Z njim je namreč navezala zelo tesne stike in posnela veliko ur pogovorov in intervjujev, iz katerih odseva podoba celotnega stoletja. Ivan Konte je namreč dočakal častitljivo starost 98 let, umrl je pred dvema letoma, in Marinčevi predal tudi veliko pisnega materiala. Prav zato je lahko ob razstavi nastala tudi istoimenska knjiga o njegovem življenju.

Elitne enote vojne mornarice

Vojna mornarica je od nekdaj veljala za elitno enoto vsake vojske. Tudi zato je bila posebej vabljiva za Slovence, poudarja Bogdana Marinac. Tik pred kapitulacijo Jugoslavije je bilo od 612 častnikov v kraljevi vojni mornarici kar 180 Slovencev. Svoj ugled je gradila v prvi vrsti na znanju in izobrazbi; tako so se na Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku, ustanovljeno sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, vpisali le fantje z opravljeno maturo.

Še bolj privlačna je bila v okviru Jugoslovanska kraljeva mornarica hidroletalska enota, ki je dobila svoj center leta 1925 v Divuljah pri Splitu. Zanimanje za letenje je bilo tako veliko, da je za vse izšolane pilote pred izbruhom vojne zmanjkalo hidroletal, predvsem pa je bilo med njimi veliko zastarelih in za boj neprimernih. Tudi med piloti hidroletal najdemo občuten delež Slovencev; od 112 častnikov hidroletalcev je bilo kar 48 Slovencev.

Burna vojna leta

Druga svetovna vojna je razbila tudi vrste častnikov jugoslovanske vojne mornarice. Mnogi so prestopili med zavezniške vrste, hidropiloti so se priključili britanski vojaški floti, nekateri pa so ostali zvesti prebeglemu kralju. Podobno kot vse druge je tok zgodovine zajel tudi slovenske častnike kraljeve vojne mornarice. Njihove zgodbe sedaj pripoveduje tudi razstava Med valovi in oblaki.

VIDA G. POSINKOVIĆ

---