Tretjino medu so pojedle čebele
Najbolj medonosne rastline, kot so rešelika, češnja, akacija in lipa, so letos cvetele v času deževja. Namesto da bi čebele nabirale, so ostajale v panjih in jedle, kar so nabrale. Zato je letos medu za 30 odstotkov manj, a je zelo dober, so ugotovitve 11. mednarodnega ocenjevanja medu Sežana 2010, ki ga je Čebelarsko društvo Sežana v soboto sklenilo s podelitvijo priznanj.
Foto: Tina Čič
POVIR >151 vzorcev medov 82 čebelarjev iz šestih držav je pred tremi tedni ocenila strokovna komisija. Poleg predsednice dr. Terezije Golob so v njej sodelovali Amalija Božnar, Andreja Kandolf, Urška Kropf, Ernest Penko, Franci Strupi in Nataša Lilak.
Na likovnem natečaju so tokrat sodelovali učenci Osnovne šole Dutovlje in se posvetili poslikavi panjskih končnic. Prvo nagrado je prejel Aljaž Vrabec, drugo Monika Širca in tretjo Ana Ščuka. Ker šole v sistemu javnih naročil težko kupujejo med lokalnih čebelarjev in tako otroci prevečkrat jedo uvožen med, je ravnateljica Osnovne šole Dutovlje Doris Orel predlagala, naj država po vzoru sheme za šolsko ekstra sadje uvede posebno shemo za domač med.
“Zavedati se moramo, da se med od medu razlikuje. Na to vpliva tako botanično kot tudi geografsko pore- klo,” je v imenu komisije poudarila Božnarjeva. Vse, ki so prejeli le zahvalo ali bronasto priznanje, je “potolažila”: “Če med ne dobi medalje, to ne pomeni, da je slab, da ni dober. Tak med je za marsikaterega potrošnika organoleptično še bolj sprejemljiv kot nek vrhunski med, ker je uživanje medu tudi stvar okusa in si vsak najde to, kar mu ustreza.”
Kakovost in sortnost
Ocenjevanje medov je izpostavilo tako kakovost kot tudi sortnost medov, saj slovenski čebelarji vztrajajo pri pridelavi sort in ne zgolj splošni delitvi na cvetlični in gozdni med. “V Sloveniji smo sposobni, znamo in zmoremo pridelati sortne medove. Škoda je, da bi od tega odstopali, zato je kakšno leto malo manj zlatih medalj,” je prepričana Božnarjeva.
Med 151 vzorci 82 čebelarjev iz šestih držav je absolutno najvišje število točk dosegel kostanjev med, ki ga je pridelal Avguštin Bozjak iz Šmarja - Sapa. Drugo absolutno najvišje število točk je dosegel akacijev med Eđidija Benčiča iz Pazina v Istri, tretje pa rešelikin med Ivana Atelška, predsednika ČD Sežana. Poleg šampionov so se najboljših ocen za posamezne sorte veselili še Robert Ščuka iz Tomačevice (cvetlični), Andrej Kragelj iz Doblarja (lipa), Igor Mali iz Sežane (hoja), Igor Petrović iz hrvaškega Plomina (žajbelj in žepek), Drago Kotnik iz okolice Bohinja (gozdni) in Peter Vrhunc iz Železnikov (smrekov).
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da sta kakovost in sortnost dva zelo različna pojma: “Težko je reči, da je med, ki je šampion, najbolj kvaliteten, je pa najbolj čiste sorte/ ... /Če čebelar pravočasno sorto iztoči in če čebele čisto sorto nabirajo, potem je to to, ni pa le od čebelarja odvisno, ali bodo čebele nabirale le eno čisto sorto, treba je imeti tudi malo sreče.” Sicer pa je slovenski med res kvaliteten, je zagotovil.
Predsednik Čebelarskega društva Sežana Ivan Atelšek je poudaril, da prinesejo čebelarji na to ocenjevanje le sortne medove, in to najboljše. Letos je bila komisija zelo kritična in stroga, samo ocenjevanje pa v društvu prirejajo tudi zaradi kupcev: “Zato, da našim kupcem prodajamo najboljše, kar nam narava ponuja. Merimo tisto, kar čebela pripravi, ne da bi človek karkoli dodal in karkoli odvzel. Merimo pravi domači med, najboljše darilo narave.”
Kraški je zaščiten
Predstavnica občine Sežana, svetnica Breda Durcik, je čestitala čebelarjem, saj je postalo čebelarstvo pomembna kmetijska panoga. V pozdravnem nagovoru je podprla zaščito posameznih medov Slovenije, med katerimi je tudi kraški: “Kraški med je naše najbolj zaščiteno živilo na Krasu, ima geografsko poreklo.”
In čeprav so na ocenjevanju sodelovali čebelarji iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, je bil aplavz za nastopajoče v kulturnem programu enotno spontan in glasen. Prislužil si ga je oktet Vidus, predvsem pa najmlajša - harmonikarja Miha Grmek - Seražin ter Anže Počkar.
TINA ČIČ