Onkraj dvoma

Po polemikah, ki so spremljale kandidaturo Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, ga je pravosodni minister Aleš Zalar včeraj parlamentu tudi formalno predlagal v imenovanje. S tem polemik še ni konec, pričakovati je njihovo stopnjevanje. Ali bo vrhovno sodišče v tretjem poskusu dobilo “prvega med enakimi”, je zdaj izključno v rokah politike. Stroka je namreč svoje povedala. Masleša je dobil pozitivno mnenje na občni seji vrhovnih sodnikov, pozitivno mnenje je dal tudi sodni svet. Stroka je torej ocenila, da je Masleša primeren kandidat. Toda ...

Zaradi očitkov, ki so se pojavili na račun Masleše - najbolj znani so očitki ustavnega sodnika Jana Zobca, ki je bil pred skoraj tremi desetletji, tako kot Masleša, zaposlen na (tedaj še) temeljnem sodišču v Kopru - je pravosodni minister pregledal še podatke iz sodnih arhivov okrožnih sodišč v Kopru in Novi Gorici iz 80. let prejšnjega stoletja. Ugotovil je lahko, da je Masleša kot prvostopenjski sodnik res sodeloval v senatu, ki je leta 1982 v Kopru izrekel smrtno kazen obtoženemu petkratnega umora v okolici Kopra. Dejstvo je, da je bila smrtna kazen tedaj še uzakonjena v veljavnem kazenskem zakoniku, “inkriminirano” sodbo pa je višje sodišče še v istem letu spremenilo in izreklo zaporno kazen ...

Pustimo ob strani še druge na glas in malo manj na glas izrečene očitke na račun Masleše. Dejstvo je, da se je njegovo imenovanje znašlo na političnem poligonu, še preden je formalno sploh prišlo do politike. Kar po domače pomeni, da je vsaj del zakonodajne veje oblasti izrekel nezaupnico sodni veji, ki je svojega kandidata podprla. In, ne nazadnje, povsem jasno je, da nekdo v tej zgodbi ne govori resnice.

Vprašanje pa je, ali obstaja - tako politična kot strokovna - volja, da se ugotovi, kdo to je in se potegne tudi konkretne ukrepe. Sicer bo pravosodje zaradi večnih dvomov in očitkov na lestvici zaupanja pri ljudeh, žal, še naprej drselo navzdol.

259-maslesa-hr


Preberite še


Najbolj brano