Odsevi iz črnega ogledala

Ko človek prebira najnovejše vesti o tehnološkem razvoju in umetni inteligenci, se mu samodejno vrine v možgane ugotovitev, da Black Mirror ni več Netflixova distopična fikcija, je realnost, ki jo začenjamo živeti. Ob dilemah, ki so vzniknile z vsesplošno dostopnostjo jezikovnega modela ChatGPT in drugih pomagal, ki jih poganja umetna inteligenca, daje misliti tudi vse hitreje rastoča industrija možgansko-računalniških vmesnikov. Za svojega je družba Neuralink Elona Muska nedavno dobila dovoljenje za testiranje na ljudeh.

Neuralink seveda še zdaleč ni edino podjetje, ki se ukvarja z razvojem možganskih vmesnikov, je pa zaradi razvpitosti milijarderja Elona Muska najbrž javnosti najbolj znano. Visoko zmogljivi Neuralinkovi možganski vsadki naj bi v niti ne tako oddaljeni prihodnosti pomagali reševati težave, povezane z nevrološkimi motnjami in poškodbami, kot so paraliza, možganske poškodbe, epilepsija in depresija.

Vsadek bi s kirurškim posegom namestili v del lobanje in ga z žicami povezali z določenimi predeli možganov. Naprava bi beležila živčno aktivnost ter informacije prek signala bluetooth posredovala zunanji napravi, denimo pametnemu telefonu.

Neposredna povezava med možgani in računalniki odpira veliko vprašanj o zbiranju in (zlo)rabi osebnih podatkov, o dolgoročnih učinkih na delovanje možganov in o povečevanju družbene neenakosti.

Z možnostjo neposredne komunikacije med možgani in računalniki naj bi po Muskovih napovedih pomagali obnoviti izgubljene motorične funkcije ali uravnavati nepravilnosti v možganski aktivnosti. Pri ljudeh brez tovrstnih težav bi s pomočjo vsadkov izboljšali kognitivne sposobnosti, torej spomin, koncentracijo in učenje. Eden od vizionarskih ciljev Neuralinka pa je vzpostavitev simbioze človeških možganov z umetno inteligenco.

V začetku leta je Musk izrazil pričakovanje, da bi že letos lahko začeli s testiranjem vsadkov na ljudeh in ameriški regulativni organ Food and Drug Administration (FDA) mu je nedavno uresničil željo. “Z navdušenjem sporočamo, da smo prejeli dovoljenje za začetek našega prvega kliničnega preizkusa na človeku,” so minuli petek pri podjetju Neuralink zapisali na (prav tako Muskovem) Twitterju. Prototipe vmesnikov, ki so veliki kot kovanec, so že uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so preizkusili tudi na prašičih.

Eden od vizionarskih ciljev Neuralinka je vzpostavitev simbioze človeških možganov z umetno inteligenco.

Družba Synchron vsadke že preizkuša na ljudeh

Prvo podjetje iz te panoge, ki je s strani FDA že leta 2021 prejelo dovoljenje za preizkušanje možgansko-računalniškega vmesnika (v angleščini BCI - brain-computer interface) na človeških pacientih, je družba Synchron, ki sta jo finančno podprla tudi ustanovitelja Microsofta in Amazona, Bill Gates in Jeff Bezos. Synchron trenutno vključuje paciente v zgodnjo preizkusno fazo s ciljem dokazati, da je tehnologija BCI za ljudi varna.

Za razliko od Neuralinkovega vmesnika Synchronove tehnologije ne namestijo neposredno v možgane, pač pa jo z manj invazivnim posegom vstavijo skozi krvne žile, ki so nekakšne naravne avtoceste v možgane. Synchronov stent, imenovan Stentrode, je opremljen z majhnimi senzorji in vstavljen v veliko veno, ki se nahaja poleg motoričnega korteksa. Stentrode je povezan z anteno, ki se nahaja pod kožo na prsih, in zbira neobdelane možganske podatke ter jih pošilja k zunanjim napravam.

Pacientom s hudo paralizo ali degenerativnimi boleznimi, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS), lahko Synchronova tehnologija povrne sposobnost komuniciranja s prijatelji, družino in zunanjim svetom, bodisi prek tipkanja, pošiljanja besedilnih sporočil ali uporabe družbenih omrežij.

Ob dobrodošlih rešitvah tudi ogromno pomislekov

Ob dobrobitih, ki jih lahko prinese tehnologija možganskih vmesnikov za zdravje ljudi, pa seveda ne manjka pomislekov o varnosti in etičnih vidikih. Neposredna povezava med možgani in računalniki odpira veliko vprašanj o zbiranju in uporabi osebnih podatkov. Kako bodo podatki o naših mislih in možganski dejavnosti zaščiteni? Kako bodo shranjeni? Kakšne so možnosti zlorabe? Kakšni bodo dolgoročni učinki uporabe možganskih vsadkov na zdravje in delovanje možganov?

In tu je še tveganje povečevanja družbene neenakosti, saj draga tehnologija ne bo dostopna vsem, pač pa peščici tistih, ki so jo bodo lahko privoščili.

---