V Srebrenici se tisoči spominjajo žrtev genocida

V Srebrenico se danes od zgodnjih jutranjih ur zgrinja na tisoče ljudi, ki se bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih poklonili žrtvam genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov pred 24 leti po zavzetju tega mesta v samo nekaj dneh ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na današnji spominski slovesnosti bodo pokopali posmrtne ostanke 33 žrtev.

SREBRENICA > Ozke ulice Srebrenice je danes prekrila množica avtomobilov in avtobusov, prišleki pa se že ure zbirajo v Potočarih, kjer bodo sodelovali na komemoracijah. Posmrtne ostanke žrtev, ki jih bodo pokopali danes, so v minulih letih odkrili v množičnih grobiščih in jih nato na novo identificirali.

Najmlajša izmed smrtnih žrtev, ki jih bodo pokopali danes, je imela pred 24 leti 16 let, najstarejša pa 82 let. Gre za fanta in žensko. V Potočarih so doslej pokopali 6610 žrtev genocida. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz primarnih grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.

V Srebrenici danes živi nekaj več kot 13.000 ljudi, med njimi 7000 Bošnjakov. Pred vojno v BiH je Srebrenica štela 36.000 prebivalcev, med njimi 27.000 Bošnjakov.

Na slovesnosti v Potočarih naj bi po napovedih danes sodeloval tudi predsednik Mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča, naslednika haaškega sodišča, Carmel Agius, ki je v pogovoru za sarajevski Dnevni avaz poudaril, da zločini v Srebrenici po njegovem mnenju sodijo med najmračnejše zločine v človeški zgodovini.

Tistim, ki zanikajo genocid, je Agius sporočil, da njihovo obnašanje pravzaprav predstavlja zaključno fazo genocida. Srebrenica mora po njegovem mnenju ostati pretresljiv opomnik na bolečino in trpljenje, ki ju tisti, ki v imenu nasilnih, zlobnih in uničujočih ideologij vodijo druge, lahko zagrešijo nad nedolžnimi in ranljivimi v družbi.

Ob 24. obletnici genocida sta se s skupno izjavo oglasila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Poudarila sta, da je nujno, da se spomin na nedolžne ubite ohrani, prav tako pa je nujno, da se konča zanikanje sodno potrjenih dejstev o naravi tega zločina, ki so ga leta 1995 zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov.

"Ta tragedija nas še vedno preganja. Naša srca in misli so z žrtvami in vsemi tistimi, katerih življenja so zaznamovali ti tragični dogodki. Naša skupna dolžnost je, da se Srebrenice, ki predstavlja enega izmed najmračnejših dogodkov v sodobni evropski zgodovini, vedno spominjamo," sta zapisala Mogherinijeva in Hahn ter poudarila, da ima EU zaradi dogodkov v Srebrenici posebno odgovornost do BiH.

Židan: Naša naloga je, da spomin in opomin Srebrenice ohranjamo še naprej

Predsednik DZ Dejan Židan je v govoru ob obletnici pokola izpostavil, da se mednarodna skupnost na današnji dan z grozo spominja prelomljene obljube, dane ob koncu druge svetovne vojne. Spominja se tudi na eno najhujših lastnih napak v naši zgodovini, ki kot črni madež ostaja na duši celotne sodobne zahodne civilizacije.

Genocid v Srebrenici, v osrčju Evrope, je po besedah Židana z ohromelim molkom celotne mednarodne skupnosti in človeštva, zarezal v naš vsakdan. "Kakšen odnos do teh dejanj imamo in kako se do njih opredelimo, kaže stanje duha današnjega časa. Ta dan mora biti namenjen tudi lastni refleksiji glede zmožnosti dobrega in zla in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna," je poudaril predsednik DZ.

Obljuba "nikoli več" nam po njegovem mnenju namreč kar prelahko spolzi z jezika in je prevečkrat, tudi zavestno, prelomljena, je dodal Židan in pri tem poudaril, da jeza, začaran krog agresije in zaskrbljenost spreminjajočega se sveta danes ponovno ogrožajo svobodo.

"Krivične neenakosti ter pereči družbeni izzivi kradejo občutek pripadnosti vseh eni skupnosti in ponovno nevarno podpihujejo ljudi proti ljudem. Naša moralna in civilizacijska dolžnost je, da se temu zoperstavimo ter da se vsakič znova spomnimo, da leta miru in Evropa brez vojne ter nasilja ni nekaj očitnega. To terja našo čuječnost in zavestno prizadevanje," je dodal.

Naša naloga je po besedah Židana tudi, da spomin in opomin Srebrenice ohranjamo še naprej. "Da vedno in povsod zavračamo vse poskuse izkrivljanja obsega tega zločina, zanikanja nespornega dejstva, da gre za genocid ali kakršnokoli racionalizacijo njegovih motivov. Da se iz njega učimo in prihodnjim generacijam dajemo dar razumevanja za boljšo prihodnost vseh," je dodal Židan.

V govoru je povedal tudi, da je pred dnevi sam prisluhni življenjski zgodbi dveh preživelih genocida v Srebrenici, katerih besede so pred njegovimi očmi živo naslikale grozodejstva in morije, ki se jih je le s težavo zavedal.

Cerar: Odpuščati ne pomeni pozabiti

Na današnjo obletnico se je odzval tudi zunanji minister Miro Cerar, ki je zapisal, da je 11. julij vse od leta 1995 dan bolečega spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dodal je, da je poklon srebreniškim žrtvam moralna obveznost do žrtev in da srebreniška tragedija nikoli ne potone v pozabo, da odpuščati ne pomeni pozabiti, da je zločince treba kaznovati in je opomin, kam lahko vodi militantni nacionalizem, sovražni populizem in retorika, ki temelji na ščuvanju proti drugim narodom.

Obletnica je po Cerarjevih navedbah tudi opomin, da je treba preventivno storiti vse, da bo Evropa prostor miru, miroljubnega sobivanja držav in narodov ter prostor spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.

"Za takšno Evropo in regijo si prizadeva Slovenija. Za Bosno in Hercegovino, ki je del Evrope miru, država napredka in blaginje," je zapisal vodja slovenske diplomacije.

Minuta molka v Ljubljani

Na genocid v Srebrenici sta ob obletnici opozorila tudi zavoda Averroes in Pogreb ni tabu, ki ohranjata spomin na genocid in grozodejstva, ki so se leta 1995 dogajala v Srebrenici.

Ob tem je na Mestnem trgu v Ljubljani opoldne pod pokroviteljstvom muftija Nedžada Grabusa in ljubljanskega župana Zorana Jankovića potekala minuta molka, s katero so počastili spomin na žrtve. Program je obogatila klavirska skladba v izvedbi pianista Roberta Brezovarja, ki ponazarja strah, temo, grozo, agresijo ter kasneje mir, obup in tišino. Izbran odlomek iz knjige Roman o Srebrenici avtorja Isnama Taljića je prebrala Irena Urbič.

---