Trumpova vlada naj bi načrtovala množične aretacije nezakonitih priseljencev

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je konec marca načrtovala množične aretacije nezakonitih priseljencev v desetih velikih mestih, a je temu predvsem iz logističnih in operativnih razlogov nasprotovala tedanja ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen. Po poročanju Washington Posta je zato izgubila službo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je konec 
marca načrtovala množične aretacije nezakonitih priseljencev v 
desetih velikih mestih. Foto: Sta
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je konec marca načrtovala množične aretacije nezakonitih priseljencev v desetih velikih mestih. Foto: Sta

WASHINGTON > Trump naj bi v Beli hiši rohnel na podrejene, ker je število migrantov v ZDA začelo spet naraščati, in je zahteval ukrepanje. Njegov svetovalec Stephen Miller se je domislil dramatične, vidne in odmevne usklajene akcije aretacij 10.000 staršev in otrok, s čimer bi migrantom poslali sporočilo, naj ne hodijo več v ZDA.

Nielsenova je skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja Službe za priseljevanje in carine (ICE) Ronaldom Vitiellom ugovarjala in oba sta potem izgubila službo. Washington Post poroča, da sta ugovarjala predvsem zato, ker operacija ni bila dovolj premišljena, ker je bila slabo načrtovana in bi preusmerila vire stran od lova na prave kriminalce med migranti.

Na koncu naj bi Nielsenova opozorila, da obstaja veliko tveganje ogorčenja javnosti, podobno tistemu, ki je izbruhnilo leta 2018, ko je Trumpova vlada odvzemala otroke staršem na meji in jih zapirala posebej v kletke in to brez vodenja ustrezne evidence. Zaradi tega ponovno združevanje otrok s starši, ki so jih ukazala sodišča, v nekaterih primerih še vedno poteka.

"Stopnja zavrženosti dejanj te vlade nima nobenih meja. To je povsem noro in nečloveško. Nobenega razumevanja o posledicah za celotno družbo. Nobenega upoštevanja dejstva, da priseljenci pozitivno prispevajo h gospodarskemu razvoju mest," je novico komentirala nekdanja predsednica newyorškega mestnega sveta in aktivistka za pravice migrantov Melissa Mark-Viverito.


Najbolj brano