Von der Leynova: Večletni proračun mora biti Marshallov načrt EU v odziv na pandemijo

Naslednji večletni proračun EU mora biti evropski Marshallov načrt za odziv na zdravstveno krizo zaradi novega koronavirusa, je danes v Bruslju poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropa tako po njeni oceni sedaj potrebuje načrt za okrevanje, primerljiv ameriškemu načrtu za pomoč Evropi po koncu druge svetovne vojne.

BRUSELJ > "Mnogi sedaj pozivajo k nekakšnemu Marshallovemu načrtu. Mislim, da bi evropski proračun moral biti Marshallov načrt EU za Evropejce," je poudarila predsednica ob predstavitvi novega zajetnega svežnja pomoči v boju proti koronavirusu.

Večletni proračun je po besedah von der Leynove najmočnejše orodje, ki ga ima EU. Naslednji večletni proračun unije mora posredovati zelo močno naložbeno sporočilo, je še izpostavila.

Bruselj predlaga nov sveženj pomoči v boju proti koronavirusu

Evropska komisija je danes predlagala nov sveženj pomoči v boju proti novemu koronavirusu, ki vključuje 100 milijard evrov posojil za preprečitev odpuščanj delavcev in maksimalno prožnost pri črpanju evropskih sredstev. EU je doslej v bitki z virusom mobilizirala že 2770 milijard evrov, je izpostavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Vsak razpoložljiv evro v proračunu EU bo preusmerjen v reševanje krize zaradi novega koronavirusa in vsako pravilo bo prilagojeno, tako da bo mogoče zagotoviti hitro in učinkovito financiranje, je zatrdila von der Leynova. Komisija predlaga vzpostavitev solidarnostnega instrumenta s posojilno zmožnostjo 100 milijard evrov, ki naj bi zagotovil, da zdrava podjetja delujejo še naprej in da delavci ohranijo prihodek. Pobuda z imenom Sure bo po navedbah komisije omogočila ljudem, da še naprej plačujejo najemnine in račune ter kupujejo hrano, ter s tem zagotovila močno potrebno stabilnost gospodarstva. Posojila, namenjena v podporo shemam za delo za skrajšan čas in podobne ukrepe, bodo temeljila na jamstvih članic. Na voljo bo vsem, a namen je, da to pomoč dobijo tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Članice morajo sicer zagotoviti 25 milijard evrov jamstev. Na vprašanje, ali so v prestolnicah pripravljeni zagotoviti ta jamstva, von der Leynova odgovarja, da bo o tem razpravljala evroskupina in da verjamejo v hitro sprejetje tega ukrepa.

Predsednica je pred dnevi napovedala, da bo komisija bo v okviru načrta za okrevanje evropskega gospodarstva po zdravstveni krizi predlagala tudi spremembe večletnega proračuna EU za obdobje 2021-2027, o katerem se članice sicer še pogajajo.

Te bodo po njenih navedbah vključevale sveženj ukrepov za blaženje posledic zdravstvene krize, ki bo zagotovil povezanost unije skozi solidarnost in odgovornost. Ob tem ni na tej točki izključila sploh nobene možnosti v okviru pogodb EU.

Februarski poskus dogovora o prihodnjem večletnem proračunu na vrhu unije se je končal klavrno, brez kakršnega koli premika. Niti niso takrat nakazali poti naprej. Nov predlog komisije bo tako priložnost za oživitev pogajanj, ki so na mrtvi točki.

---