Bruselj poziva k čimprejšnji pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je članice EU danes znova pozval k čimprejšnji pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje, na podlagi katerih bodo črpale denar iz svežnja za obnovo po pandemiji novega koronavirusa. Opozoril je, da je treba v načrtih zagotoviti pravo ravnotežje med naložbami in reformami ter da morajo biti konkretni.
BRUSELJ
> Finančni ministri držav v območju evra so danes virtualno razpravljali o pripravah nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, na podlagi katerih bodo države črpale sredstva iz sklada za obnovo po pandemiji novega koronavirusa v vrednosti 750 milijard evrov. Cilj je, da se začne denar v države stekati do konca junija.
Evroskupina sicer ne igra formalne vloge v procesu potrjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje, vendar pa želi z razpravo prispevati k temu, da bodo načrti usklajeni in da bodo prispevali k uresničevanju skupnih ciljev.
Zagotoviti je treba, da bodo nacionalni načrti ambiciozni, verodostojni in da jih bo mogoče hitro izvesti, je po zasedanju poudaril šef evroskupine, irski finančni minister Paschal Donohoe.
Komisar Paolo Gentiloni pa je dejal, da se v drugi polovici februarja pričakuje uveljavitev uredbe o instrumentu za okrevanje in odpornost ter da bodo nato članice lahko uradno posredovale načrte komisiji. Komisija naj bi jih obravnavala v dveh mesecih, nato pa naj bi jih Svet EU potrdil v enem mesecu, je pojasnil.
“To je tesen časovni načrt,” je opozoril Gentiloni in spomnil, da komisija države že od oktobra lani spodbuja, naj posredujejo osnutke načrtov in naj se tesno usklajujejo z Brusljem, saj je ključno zagotoviti pravo ravnotežje med naložbami in reformami. Izpostavil je tudi, da morajo biti načrti dovolj podrobni, s konkretnimi mejniki za izvedbo posameznih ciljev.
Prvi pogoj za financiranje okrevanja pa je ratifikacija pravne podlage, sklepa o lastnih virih, v vseh članicah unije. Evropska komisija jih je že večkrat pozvala, naj to storijo čim prej. Slovenija načrtuje ratifikacijo v državnem zboru v marcu.
“Proces sicer napreduje, a časovni načrti članic so različni,” je danes dejal Gentiloni ter pozval vse finančne ministre, naj izkoristijo svoj vpliv in zagotovijo, da bodo nacionalni ratifikacijski postopki končani čim prej.
Ministri, med njimi slovenski finančni minister Andrej Šircelj, so danes razpravljali tudi o vplivu covida-19 na gospodarska neravnotežja. Analize kažejo, da je novi koronavirus še okrepil makroekonomska neravnotežja, ki so obstajala že pred zdravstveno krizo.
V razširjeni sestavi, torej vsi finančni ministri EU, pa so danes gostili profesorja na Harvardu in nekdanjega ameriškega finančnega ministra Lawrencea Summersa. Izmenjali so mnenja o globalnem monetarnem in finančnem sistemu, še zlasti o prihodnjem čezatlantskem sodelovanju na tem področju.
Gentiloni je poudaril, da trenutna zdravstvena kriza potrjuje potrebo po močnem partnerstvu med EU in ZDA, Donohoe pa je izpostavil skupen optimizem, da bo mogoče v prihodnje v odnosih videti novo dinamiko in vrnitev ZDA k multilateralizmu.