Poslovenjena Vuelta

Dirka po Španiji je bila letos močno slovensko obarvana. Glavni vlogi sta pripadli Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju. Roglič se je kot prvi slovenski kolesar vpisal na seznam zmagovalcev velikih etapnih dirk. Današnjo zadnjo etapo španske pentlje, 106,6-kilometrsko preizkušnjo s ciljem v Madridu, je v sprintu osvojil Nizozemec Fabio Jakobsen.

MADRID > Težko je reči, kdo je bolj zaznamoval 74. Vuelto, ali skupni zmagovalec Primož Roglič (Jumbo Visma) ali devet let mlajši Tadej Pogačar (UAE), ki je že na svoji prvi tritedenski dirki pokazal svoj razkošen potencial. Na Vuelti je presegel vsa pričakovanja, pa ne le zaradi etapnih zmag in skupno tretjega mesta za Rogličem in aktualnim svetovnim prvakom, domačinom Alejandrom Valverdejem (Movistar). S svojimi predstavami je osupnil kolesarsko javnost. Ko se je v soboto po samostojnem napadu peljal tretji etapni zmagi naproti, se nismo mogli ogniti primerjavam s kolesarskimi velikani iz preteklosti. S postavo, položajem v sedlu in vrtenjem pedal smo povezali črno-bele posnetke Fausta Coppija, čigar stoletnico rojstva so zaznamovali včeraj.

Težko je sicer napovedati, kam se bo zasukala Pogačarjeva kolesarska pot, če pa bo nadaljeval po začrtani smeri, potem utegne močno zaznamovati kolesarski svet v naslednjem desetletju. Seveda dosežki na Vuelti ne pomenijo, da se bo samodejno že prihodnje leto boril za skupno zmago na Giru, sploh pa ne na Touru. Nezanemarljiva podrobnost je, da je Pogačar etapne zmage na Vuelti slavil v hladnejšem vremenu, tudi dežju. Vročina, ki pogosto spremlja kolesarsko karavano na dirki po Franciji, bi utegnila biti še dodatna neznanka v kolesarski enačbi, a s tem se zdaj ne velja obremenjevati. Kot niti s konkurenco, ki na letošnji Vuelti ni bila vrhunska, kar pa ne zmanjšuje vrednosti Pogačarjevih in Rogličevih dosežkov.

Roglič je v letošnji sezoni naredil nov, velik korak naprej. Lani je bil že četrti v skupnem seštevku dirke po Franciji, a letos se je prvič na tritedenskih dirkah soočil z vlogo kapetana in vsemi odgovornostmi, ki jo ta prinaša. Na dirki po Italiji je dal skozi vse okuse tritedenskega maratona, od veličastnih zmag v vožnjah na čas, do slab(š)ih dni povezanih s padci, zdravstvenimi težavami, a tudi šibko podporo v gorah, kjer bi jo na Giru najbolj potreboval. Tudi na Vuelti ni šlo brez padcev in nevšečnosti, ki jim je botrovala tudi kakšna napaka. A Roglič se hitro uči in hitro napreduje. Ne pozabimo, v svet prvorazrednega kolesarstva je vstopil šele leta 2016.

Letos je nizozemski ekipi Jumbo Visma prav Slovenec privozil prvo zmago na največjih etapnih dirkah. Prihodnje leto se v svojo domovino vrača eden od kolesarskih prvokategornikov Tom Dumoulin, a od letos vrhunskemu razredu pripada tudi Roglič. Sicer pa kolesarske sezone še ni konec, pred nami je še svetovno prvenstvo, ki se v nedeljo začenja v Angliji.

---