Prvi s poletnimi in zimskimi igrami

Natanko 100 dni je še ostalo do začetka zimskih olimpijskih iger (ZOI), ki jih bo med 4. in 20. februarjem 2022 organiziral kitajski Peking. Priprave na 24. ZOI pa potekajo predvsem ob številnih pozivih k bojkotu in zadnjega izbruha okužb z novim koronavirusom na Kitajskem.

PEKING > Kitajska prestolnica bo februarja postala prva gostiteljica, ki bo organizirala tako poletne (2008) kot zimske olimpijske igre. Organizatorji so pretekli teden sprejeli olimpijsko plamenico, potem ko so ob obeh tokrat za javnost zaprtih dogodkih prižiganja in predaje ognja glasno protestirali sicer maloštevilni zagovorniki človekovih pravic. Ti so na slovesno ceremonijo v antični Olimpiji vdrli s tibetansko zastavo ter napisi proti genocidu v luči številnih odprtih vprašanj glede etničnih manjšin v Tibetu in Xinjiangu, kjer prebivajo večinsko muslimanski Ujguri, ter kitajskega zatiranja v nekdanji britanski koloniji Hongkong.

Kritike iz tujine in poziv k bojkotu

Nekaj dni po protestih ob prižiganju plamenice je turški košarkar v ligi NBA Enes Kanter predsednika Xi Jinpinga označil za brutalnega diktatorja in kritiziral Kitajsko glede pomembnih etničnih vprašanj.

Kitajska se je doslej z okužbami z novim koronavirusom spopadla z množičnim testiranjem, agresivnim zaprtjem javnega življenja ter zapiranjem meja. Precepljenost je trenutno po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoli 70-odstotna.

Vse več športnikov izkorišča svoj družbeni doseg v tem pogledu, kitajska komunistična oblast se še naprej dosledno upira politizaciji športa, medtem ko Mednarodni olimpijski komite (Mok) poudarja, da ni v njegovi pristojnosti državam zapovedovati, kaj lahko in česa ne smejo narediti. V organizaciji Mednarodna kampanja za Tibet so dejali, da je kitajski odziv na Kanterjevo sporočilo, ko so iz javnega predvajanja odstranili tekme njegovih Boston Celtics, še en dokaz, da je Kitajska napačna izbira za izvedbo olimpijskih iger.

Iz ameriškega Washingtona, kjer ima organizacija sedež, so sicer vsem velikim voditeljem predlagali diplomatski bojkot olimpijskih iger ob številnih drugih zahtevah aktivistov v boju za človekove pravice, vseeno pa so se odločili proti predlaganju popolnega bojkota Kitajske.

Približno 2900 športnikov, ki jih pričakujejo na Kitajskem, se bo moralo cepiti, v nasprotnem primeru sledi 21-dnevna obvezna karantena po prihodu v Peking. Za razliko od iger v Tokiu, v Pekingu niso zaprli vrat gledalcem.

Pod drobnogledom sta poleg dogajanja v Tibetu tudi kitajsko zatiranje v nekdanji britanski koloniji Hongkong ter njeno ravnanje z večinoma muslimanskimi Ujguri v regiji Xinjiang. Organizacije za človekove pravice pravijo, da je bilo v zadnjih letih v taboriščih zaprtih več kot milijon Ujgurov in drugih manjšin v Xinjiangu, iz Washingtona pa so njihovo obravnavanje manjšin opisali kot genocid. Kitajska je zanikala obstoj taborišč in jih zagovarjala kot centre za strokovno usposabljanje, katerih cilj je zmanjšanje islamskega ekstremizma.

Težava tudi novi koronavirus

Kljub vsemu same priprave na igre znotraj Kitajske potekajo nemoteno. Organizatorji sicer še niso podali podrobnosti glede zadnjih 100 dni priprav na ZOI, slovesnosti pa bo tudi zaradi novih okužb z novim koronavirusom malo. Ravno v zadnjih dneh so zaradi večjega izbruha (39 novih okužb znotraj Kitajske) prestavili pekinški maraton, ljudem pa so odsvetovali vsa ne ravno nujna potovanja izven prestolnice. Kitajska se je doslej z okužbami z novim koronavirusom spopadla z množičnim testiranjem, agresivnim zaprtjem javnega življenja ter zapiranjem meja. Precepljenost je trenutno po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoli 70-odstotna.

Mok in organizatorji iger v Pekingu so že pred časom sporočili, da bodo ZOI, ki bodo na vrsti vsega šest mesecev po poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, potekale pod strogimi ukrepi v tako imenovanem mehurčku. Približno 2900 športnikov, ki jih pričakujejo na Kitajskem, se bo moralo cepiti, v nasprotnem primeru sledi 21-dnevna obvezna karantena po prihodu v Peking. Za razliko od iger v Tokiu, v Pekingu niso zaprli vrat gledalcem, a bodo ti lahko vstopnice kupili le, če prebivajo znotraj meja najbolj naseljene države na svetu.

Če so bile poletne OI v Pekingu pred dobrimi 13 leti festival tamkajšnjega športa in kulture, želi Kitajska približno četrtino svojih prebivalcev (300 milijonov ljudi) prepričati, da se vključijo v programe zimskih športov. “Zaradi edinstvenih oblik in metod upamo, da bodo ljudje po vsem svetu lahko doživeli živahno kitajsko športno kulturo in cenili navdušenje vsakega Kitajca, da sodeluje in podpira olimpijske igre,” je pretekli teden ob predaji olimpijskega ognja povedal visoki član organizacijskega odbora Peking 2022 Wang Xiangyu.

Za ZOI bodo uporabili tudi nekatera prizorišča s poletnih OI 2008, kot denimo Ptičje gnezdo oziroma nacionalni stadion v kitajski prestolnici, kjer bosta otvoritvena in zaključna slovesnost.

---