Švedi s kraljem do krone

Po zadnji biatlonski preizkušnji na olimpijskih igrah se je najbolj smejalo Švedom. Moška štafeta je osvojila nenadejano zlato odličje in pri tem ugnala favorizirane sosede iz Norveške. Slovenija je brez Jakova Faka osvojila deseto mesto.

Kmalu po startu biatlonskih štafet, skrajno levo je Miha Dovžan. Foto: STA
Kmalu po startu biatlonskih štafet, skrajno levo je Miha Dovžan. Foto: STA

Dobitnik srebrnega odličja na 20 kilometrov posamezno je že v preteklih dneh nakazal možnost, da na štafetni tekmi zaradi utrujenosti ne bo nastopil. Scenarij, ki so ga v delu reprezentance sprejeli z mešanimi občutki, se je uresničil. Jakov Fak je tri ure pred startom sporočil, da ne bo branil slovenskih barv na zadnji biatlonski tekmi olimpijskih iger. “Ne bi preveč komentiral, lahko samo rečem, da sem razočaran. Je pa jasno, da se je njegova odsotnost poznala. Vsi vemo, kam Jaka spada,” je povedal najbolj izkušeni Klemen Bauer. Ob njem so slovenske barve branili še Miha Dovžan, Mitja Drinovec in Lenart Oblak.

Fakova odločitev je bržkone še najbolj razveselila Oblaka, ki je kot novinec dočakal in dobro prestal ognjeni krst na olimpijskih igrah. “Škoda, da za nastop nisem izvedel prej. Priprava tako ni bila optimalna, a sem se potrudil in svojo nalogo opravil korektno. Malo me jezi le, ker sem deveto mesto izgubil po fotofinišu,” je povedal Oblak, ki je bil zadnji, četrti biatlonec v štafeti. Slovenija, ki so jo v ciljnem sprintu za las ugnali Ukrajinci, je zaokrožila deseterico. Za novimi olimpijskimi prvaki je z desetimi popravki in enim kazenskim krogom zaostala pet minut, kar je upoštevajoč okoliščine spodoben dosežek.

Vetrovna loterija

Dogajanje na strelišču je spet krojil spremenljiv veter, ki je rahljal živce tekmovalcem. Poigral se je s številnimi favoriti, med njimi tudi s tremi zlatimi odličji najbolj trofejnim biatloncem na igrah v Pjongčangu, Martinom Fourcadom. Francoz je v tretji predaji poskušal nadomestiti zamujeno, a je moral celo v kazenski krog in upi na novo odličje so splavali po vodi. Pred zadnjo predajo so bile medalje praktično razdeljene med Švedsko, Norveško in Nemčijo. Vprašanje je bilo le, kakšen bo vrstni red na zmagovalnih stopničkah.

Najprej je iz boja za sam vrh odpadla Nemčija s Simonom Schemppom, zmagovalca pa je odločil zadnji strelski postanek. Pri njem se je dlje časa pomudil Emil Hegle Svendsen, zmagi naproti pa je stekel Fredrik Lindstroem. Zlate medalje se je razveselil s Peppejem Flemingom, Jesperjem Nelinom in Sebastianom Samuelssnom, ki je v zasledovanju v Pjongčangu že osvojil srebrno olimpijsko odličje.

Švedska presenečenja

Resda so Švedi januarja že dobili štafetno tekmo svetovnega pokala, a jih je malokdo prišteval v najožji krog favoritov. Na strelišču so bili v zahtevnih razmerah najbolj hladnokrvni. Švedska četverica, ki jo je do olimpijskega naslova pospremil tudi kralj Karl XVI. Gustav, je kot edina med 18 štafetami tekmo končala brez kazenskega kroga, na strelišču pa si je privoščila občutno najmanj popravkov. Norvežani so zaostali 55 sekund, Nemci na tretjem mestu pa več kot dve minuti.

Švedska je bila lahko zadovoljna tudi z izkupičkom v ženski konkurenci. Štafetno tekmo, v kateri je Belorusinja Darja Domračeva s četrto zlato medaljo postala najuspešnejša biatlonka olimpijskih iger, so Švedinje končale na drugem mestu. Olimpijski naslov pa je nenadejano osvojila Hanna Oeberg na 15 kilometrov, kjer je Urška Poje z dvanajstim mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v ženski konkurenci. Junakinja ženskega dela biatlonskega sporeda je bila sicer lanska zmagovalka svetovnega pokala, Nemka Laura Dahlmeier, z dvema zlatima in eno bronasto medaljo.


Najbolj brano