Odločno za prestavitev olimpijskih iger

Olimpijski komite Slovenije (OKS) oziroma njegov predsednik Bogdan Gabrovec je izrazil globoko nerazumevanje stališča mednarodnega komiteja, ki je prek svojega predsednika Thomasa Bacha sporočil, da za zdaj še ne razmišlja o prestavitvi poletnih olimpijskih iger v Tokiu.

LJUBLJANA > “Pravijo, da je zdaj prekmalu za prestavitev, mi pa mislimo prav nasprotno. Julija iger ne bo mogoče izpeljati v olimpijskem načelu. Če ne drugega, športniki v teh razmerah enostavno nimajo enakovrednih pogojev, da se na igre pripravijo. To je enostavno nemogoče, svet ni nor, da bo šel v nemogoče zgodbe,” je dejal Bogdan Gabrovec, ki se čudi Thomasu Bachu, nekdanjemu olimpijskemu prvaku v sabljanju, da trmasto odlaša z odločitvijo o prestavitvi iger.

Nujna sprememba načina treninga

“Sam bi kot uspešen športnik moral vedeti, da če športnik en mesec prej izve, da bodo olimpijske igre prestavljene na oktober, kot menimo, da bi bilo pravilno, ne more pravočasno spremeniti načina priprave na tekmovanje. Sprememba načina treninga pa je nujna. Vsak, ki prihaja iz športa natančno ve, da se tekmovalec težko dvakrat pripravi na vrhunce sezone. Če bodo to res sporočili prepozno, bolje, da iger sploh ni. Pri našem mnenju bomo vztrajali, pa tudi, če bomo pri tem sami, v kar pa močno dvomim,” meni predsednik OKS.

Z odpovedjo bi izgubili vsi

Poletne olimpijske igre so doslej odpovedali trikrat: leta 1916 zaradi prve svetovne vojne, leta 1940 in štiri leta kasneje pa zaradi druge svetovne vojne. Morebitna odpoved iger v Tokiu bi negativno vplivala na športnike, sponzorje, televizijo in nasploh na ekonomijo. Prireditelji so decembra izjavili, da jih bodo igre stale približno 12,3 milijarde dolarjev brez stroškov premestitve tekem v maratonu in hitri hoji v Sapporo zaradi poletne vročine. Japonska računa na več kot 90 milijonov obiskovalcev.

Kot še pravi, OKS ne bi imel pripomb, če bi igre prestavili na naslednje leto, ki okviru olimpizma ne ponuja pomembnejšega tekmovanja. “So sredozemske igre, a vemo, kaj se je v zadnjem času dogajalo z njimi, tudi njih so zaradi različnih razlogov prestavljali. Z igrami leta 2021 ne bi bilo nič narobe, takrat se bodo razmere umirile. Če pa se ne bodo, bi to pomenilo, da olimpijske igre ne bi bile pomembne, saj bi nam preostal le boj za preživetje,” nima Gabrovec nič proti olimpijskim igram leta 2021.

Zgrešen julijski termin

Predsednik OKS meni, da je julijski termin iger nasploh zgrešen: “Ne vem, kdo se je tega termina spomnil. Julijske razmere so zaradi vročine katastrofalne, na to smo politiko večkrat opozorili. Toda za športnike politika nima posluha, v svoje nerazumne odločitve jo ženejo drugi interesi. V Tokiu so že bile igre oktobra, zakaj ne bi bile še zdaj.”

Gabrovec, ki nima informacij, da bi kateri od potencialnih olimpijcev zbolel za novim koronavirusom, se je danes pogovarjal z novo ministrico Simono Kustec Lipicer. Pri njej je med drugim poskušal dobiti dovoljenje, da bi športniki, ki se pripravljajo na olimpijske igre, vendarle dobili dovoljenje za treninge. Pri tem pa je bil neuspešen, saj država pri športnikih pri izvajanju ukrepov proti širjenju virusov ne bo delala izjem.

“Predlagali smo, da bi športnikom pod nekimi pogoji preverjanja dovolili treninge, a ne gre; posamezno da, skupinsko pa ne. Se strinjam, da če nekje začneš delati izjemo, potem to odpre poti tudi drugim skupinam, ustvari se nered v sistemu, kar ni dobro. Zdravje je prvo, edino in najbolj pomembno. Vse drugo, nobena športna in finančna zgodba, ne odtehta, kar se športnikom lahko zgodi v zdravstvenem kontekstu,” se z opozorili, da mora biti zdravje na prvem mestu, strinja predsednik slovenske krovne športne organizacije. Z ministrico se ni pogovarjal le o ukrepih proti širitvi koronavirusa, ampak tudi o njegovih posledicah na področju športa. “V državi imamo približno 7000 samostojnih športnih delavcev, ki so se znašli v težkem položaju. Kot še nekatere druge jih je država izpustila pri obljubah delne povrnitve izpada dohodka in plačila odloga prispevkov. To pa je težava, ki nam jo mora ministrica pomagati rešiti. Za tiste, ki so zaposleni v vojski, policiji in drugih državnih institucijah ne bo težav, pri drugih pa bo brez državne pomoči prišlo do katastrofe,” še meni Gabrovec.

---