Od številnih bolečih padcev do zdajšnje večne slave

Tudi danes odmeva zmaga Primoža Rogliča na dirki po Italiji. Zadnjo etapo v Rimu je pred Kolosejem varno končal v času glavnine. Po treh tednih je poleg tekmecev premagal še številne padce, sneto verigo na Višarjah in tamkajšnji peklenski klanec do večne slave.

Primož Roglič s pokalom za zmagovalca dirke po Italiji. Foto: Profimedia
Primož Roglič s pokalom za zmagovalca dirke po Italiji. Foto: Profimedia

RIM > Za prvo slovensko zmago na Giru je moral Primož Roglič v nedeljo le še varno prepeljati ciljno črto. Rožnato majico je nosil le en sam dan, dovolj za zmago. Sam je potrdil ugibanja spremljevalcev Gira, da je po težavah med dirko vse stavil na gorski kronometer na Svete Višarje. V Rimu je zadržal 14 sekund naskoka pred tekmeci, potem ko je v soboto po sijajni predstavi zmagal na Svetih Višarjah in oblekel rožnato majico vodilnega.

Od pekla do raja

Pred ogromnim številom slovenskih navijačev je v soboto tlakoval še zadnji del poti od pekla do raja. V kolesarskem delu kariere ga namreč spremlja že skoraj pregovorna smola. Potem ko je v 11. etapi trdo pristal na tleh in se kasneje mučil na Monte Bondone v 16., je predzadnji dan Gira v peklenskem kronometru kljub sneti verigi za 40 sekund nadvladal tekmece ter zasluženo zmagal na 106. dirki po Italiji.

Bala sena mu je vzela Tour

Kljub uspehom je bilo večkrat videti, kot da je bil Zasavec rojen pod nesrečno zvezdo. Padci so olimpijskemu prvaku v vožnji na čas iz Tokia vzeli lov na še več zmag na največjih dirkah in mu preprečili še nekaj vpisov v zgodovinske knjige. Tako je lani nesrečno izgubil možnosti v boju za zmago tako na Touru kot na Vuelti. Na francoskih cestah je ostal brez tako želene rumene majice. To mu je pred dobrimi desetimi meseci preprečila bala sena, ki je v enem od manjših krožišč končala njegove upe v peti etapi. Izpahnjeno ramo si je naravnal kar ob cesti, nekaj etap kasneje pa je moral zaradi bolečin predčasno končati Tour. Tako kot leto prej, ko je prav tako obtolčen in odrgnjen moral predčasno s kolesa, a šele potem, ko je pomembno pomagal moštvenemu kolegu Dancu Jonasu Vingegaardu do rumene majice.

“Zagotovo je bila to odločilna etapa, imel sem noge na pravi dan, da o podpori vseh niti ne govorim. Resnično sem užival v vsakem metru, ki sem ga prevozil. V bistvu sem šel na energijo ljudi. Sploh ne vem, kako težko je bilo, enostavno sem letel,” je dejal v rožnato odeti Roglič, ki je še dan pred začetkom Gira po tekočem traku izgubljal pomočnike v ekipi Jumbo Visma, vključno z Idrijčanom Janom Tratnikom.

Roglič je v neposredni bližini rimskega Koloseja postal prvi slovenski zmagovalec Gira, Slovenija pa 17. država z zmago na italijanski pentlji. Slovenski kolesarji so s tem osvojili tudi vse tri tritedenske dirke na koledarju.

289.842

evrov je na letošnjem Giru zaslužil Primož Roglič

Slovenija je zaokrožila niz zmag

S četrto zmago na tritedenskih dirkah je 33-letni as na večni lestvici na enajstem mestu ujel Švicarja Tonyja Romingerja, Španca Roberta Herasa in Italijana Vincenza Nibalija. Pred tem je Rogla med letoma 2019 in 2021 trikrat zapovrstjo dobil še Vuelto. Slovenija je s šestimi zmagami zdaj na osmem mestu v seštevku držav, saj ima Tadej Pogačar še dve zmagi na Touru (2020, 2021).

Slovenska kolesarska pravljica tako traja že več let in ji trenutno ni videti konca. Rogličeva pa je še posebej neverjetna, saj se je vrsto let ukvarjal s smučarskimi skoki in v tej panogi postal tudi svetovni mladinski prvak na ekipni tekmi leta 2007.

Zdaj od smučarskih skokov ostaja le še proslavljanje na odru za zmagovalce. Tokrat se mu je v Rimu pri tem pridružil tudi sin Lev. Kmalu štiriletni malček je bil odlično razpoložen in je z igračko v roki očetu ukradel pozornost, še posebej, ko je izvedel skok v telemark.

Za Rogliča je bil Giro že 74. zmaga v karieri. V tej sezoni je slavil še na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja in po Kataloniji, s čimer je nadaljeval niz zmag na največjih enotedenskih preizkušnjah.

Kisovčan je dirko na koncu dobil s 14-sekundno prednostjo pred Britancem Geraintom Thomasom (Ineos Grenadiers), četrto najmanjšo v zgodovini. Najmanjša je bila leta 1948, ko je Italijan Fiorenzo Megni svojega rojaka Ezia Cecchija prehitel za 11 sekund. Sloviti Belgijec Eddy Merckx je leta 1974 slavil za 12 sekund, Megni pa leta 1955 za 13 sekund.

“Ne zavedam se še vsega, a zagotovo sem užival v trenutku ter po paleti vseh čustev. Na koncu je vedno lepo, ko zmagaš, toda še toliko lepše je vse skupaj po vzdušju na kronometru in kolesarjenju po tem spektakularnem mestu. Zelo sem užival,” je v odzivu organizatorjem povedal Roglič, ki mu manjka le še zmaga na francoskem Toru. To je njegov naslednji cilj, o katerem (še) ni želel preveč govoriti.


Komentar novinarja

Aleš Sorta

Italijani prisegajo na slovenske ase

Kaj sploh še ostane slovenskim kolesarskim privržencem po epskih prizorih s Svetih Višarij? Predvsem lepi spomini na veličasten dogodek, ki je sovpadel s športnim vrhuncem, zmagoslavjem Primoža Rogliča na 106. dirki po Italiji. V ekipnih igrah z žogo smo bili včasih priča takšnemu navijaškemu ozračju, ki ponese izbrance do želenega dosežka in ko se zdi, da je vse mogoče. Podoben občutek je na prelomu tisočletja najbrž preveval slovenske nogometaše na kultnem Bežigradu, kjer so si utirali ...

Preberi več

Najbolj brano