Evropsko prvenstvo je blizu in daleč

Septembrski cikel se je za slovenske nogometaše razpletel odlično. Po zmagah nad Poljsko in Izraelom v 6. krogu skupine G držijo drugo mesto, ki vodi na evropsko prvenstvo. Jesen pa bo v vsakem primeru še vroča.

LJUBLJANA > Če je dvoboj s Poljsko pokazal Slovenijo v zreli, organizirani in tekmovalni podobi, je bil ponedeljkov obračun z Izraelom po okusu gledalcev v Stožicah. Vse skupaj je bilo podobno boksarskemu obračunu, kjer se po preudarnem začetku napetost in teža udarcev v odprtem boju stopnjujeta. Moči popuščajo, a divji ritem dvoboja ne omogoča premora. Še dobro, da v boksu obstajajo runde in sodnik, ki lahko prekine borbo. Podobno je v nogometu s časovnimi okviri. Sicer bi akterji igrali oziroma se borili, dokler ne bi popadali po tleh. Gledalci, ki so se v ponedeljek povsem vživeli v dogajanje, seveda ne bi imeli nič proti, če bi lahko nogometaši zaigrali še kakšen komad.

Matjažu Keku so njegovi izbranci in izraelski tekmeci izmenično postregli z nepozabnim koncertom za rojstni dan. “Veste, da prisegam na jazz, a to je bil čisti rokenrol,” je povedal selektor. Drugi polčas bi si z zanimanjem ogledal tudi ljubitelj trših ritmov, kot je Jürgen Klopp. Tako kot na angleških zelenicah je tudi v Stožicah v ponedeljek padalo z vseh strani. No, nebo se je vzdržalo, sicer pa je bil to nogometni večer, ki bi si ga samo želeli: ko čustva nadvladajo razum, taktika pa se umakne prvinskemu nagonu nogometašev. V kvalifikacijah se zgodi morda enkrat v vsakem ciklu, da oba tekmeca enako zavzeto zasledujeta zmago, ne pa kako ubežati porazu.

3

zmage so nanizali slovenski nogometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo

“Vedeli smo, da če bomo izkoristili eno od lepih priložnosti, bomo zmagali. Naposled se nam je sreča nasmehnila. Pokazali smo, da imamo veliko srce, kar so začutili tudi navijači,” je povedal z dvema goloma, tudi zmagovitim, nemara prvi junak obračuna z Izraelom Benjamin Verbič. Drugi je bil vseprisotni Roman Bezjak. Njegov motor ne ugasne, vedno je na visokih obratih, kar je v Rijekinem obdobju bržkone spoznal tudi Kek. Morda smo dobili novega “turbo Rudija”, ki tudi dosega ključne gole. Vprašanje je, kako bi se tekma razvijala, če Slovenija ne bi hitro dosegla izenačujočega zadetka v drugem polčasu.

Poglavje zase je seveda Josip Iličić, okoli katerega se vrti igra slovenske reprezentance, kot se je nekoč okoli Zlatka Zahovića. Iličić igra in se igra. Res ga je užitek spremljati, ko vztrajno lomi tekmece s preigravanji, asistencami ... “V nogometu se vse obrne v sekundi z eno žogo, strelom ali podajo. Sploh ob takšni podpori gledalcev. Do konca sem verjel v zasuk, trud pa je bil naposled poplačan,” je povedal Iličić. Čarovnije slovenske sedmice so koga od prisotnih v Stožicah gotovo prepričale, da se bo prihodnjo sredo podal v bližnji Zagreb, kjer bo Atalanta odigrala svojo prvo tekmo v ligi prvakov.

Še več pa jih si jih bo po zametkih nove reprezentančne pravljice omislilo gostovanje v Makedoniji, kjer bo Slovenija 10. oktobra nadaljevala kvalifikacije. Tri dni kasneje pa se bo v Stožicah na obračunu proti Avstriji iskala vstopnica več. Sladke skrbi, ki jih Kek gotovo nima. V nogometu je en mesec dolgo obdobje. Kdo bo zdrav, kdo (ne) bo igral, kaj komu (ne) ustreza. Reprezentančnih vprašanj in izzivov za selektorja ne manjka.

---