Vlada je čez zajetje Suhorca naredila križ, zdaj bo preverjala Kubed

Vlada je danes tudi uradno prekinila vse aktivnosti za zajezitev Suhorce v Brkinih in se odločila, da bo Istra na srednji rok dodatno pitno vodo dobila iz kraškega in postojnskega vodovoda. Še vedno pa je glavna naloge najti trajno rešitev za Istro, zato pristojni zdaj pogledujejo proti Kubedu, kjer bi lahko nastala nova akumulacija. Do konca leta naj bi z vseh vidikov ocenili primernost te zamisli.

LJUBLJANA > Nadgradnjo Kraškega vodovoda iz Brestovice ter sočasno izgradnjo novega, 27 kilometrov dolgega povezovalnega vodovoda med vodarno Korotan pri Postojni in Rodikom je možno izpeljati dokaj hitro. Vlada je danes potrdila, da bo za to namenila 92 milijonov evrov kohezijskih sredstev, dela pa naj bi bila na terenu opravljena v letih 2026 in 2027.

Istra bi po tej poti dobila dodatnih 100 litrov vode na sekundo poleg stotih litrov na sekundo, ki jih iz Kraškega vodovoda lahko dobi že zdaj.

Konec leta bo znano, ali je Kubed primeren

Nadgradnja Kraškega vodovoda v Brestovici in izgradnja povezave do vodovoda, ki napaja Postojno in Pivko, sodi med srednjeročne ukrepe, cilj pa še vedno ostaja najti trajno rešitev za Istro.

Načrti za zajezitev potoka Suhorca (in z njim povezanega potoka Padež) v Brkinih niso več aktualni. Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je vlada danes sklenila, da zadrževalnik Suhorca opusti. “Suhorca je bila opuščena na podlagi okoljskega in geomehanskega poročila. Obe poročili sta pokazali, da je s tega vidika rešitev neprimerna, hkrati pa bi ogrožala tudi naravno vrednoto, z Unescom zaščitene Škocjanske jame,” je razloge za opustitev aktivnosti v Brkinih povzel Brežan.

Delovna skupina, ki jo je minister imenoval lani, kmalu po katastrofalni suši, ki jo je utrpela Istra, med novimi možnimi trajnimi rešitvami za vodooskrbo Istre v ospredje postavlja izgradnjo zadrževalnika v Kubedu. Na ministrstvu bodo do konca letošnjega leta pripravili projektno nalogo, s katero bodo preverili zadostnost tamkajšnjega vodnega vira in izvedljivost izgradnje zadrževalnika, pokazali pa tudi možne alternative. “Kubed se omenja kot ena od resnih alternativ, bila je že presojana v preteklosti. V tem trenutku, sploh z opustitvijo železniškega tira, kaže, da je to zelo resna opcija, moramo pa počakati, da bodo to rešitev argumentirale tudi strokovne podlage,” je pojasnil Brežan. “Za trajno rešitev imamo še nekaj časa, treba si ga je vzeti, da stroka pove svoje.” Izvedba investicije za trajno rešitev bi potekala v letih 2026 do 2029.

Vlada je konec februarja potrdila tudi kratkoročne ukrepe, ki jih je mogoče izpeljati že do poletja, da se ob ponovitvi lanskoletne suše ne bi ponovila tudi negotovost in strah, ali bo iz pip v istrskih občinah sploh še tekla voda. Država bo iz svojega in evropskega proračuna za takojšnje ukrepe namenila 4,4 milijona evrov. Pri kratkoročnih ukrepih gre za povezavo z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara, odpravo “ozkih grl” na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana, izgradnjo novega sistema filtriranja in ostale opreme v vodarni Gabrijeli, navezavo na sistem istrskega vodovoda in naložbo v opremo vodnjaka na črpališču vode Klariči.

Današnji sklep vlade, da se država odpove Suhorci in nameni 92 milijonov evrov za regijsko povezovanje vodovodov, sta komentirala tudi župana dveh vpletenih občin in direktorja vodovodov. “Pozdravljamo vsak korak naprej, da lahko končno pridemo do zadostne vodooskrbe v naših krajih. Pozdravljamo tako lanske aktivnosti, ki so bile intervencijske in so nam pomagale prebroditi poletje, prve korake za to, da bo prihajajoče poletje bolj znosno, in seveda vse korake naprej, ki bodo zagotavljali stabilnost vodooskrbe,” je dejal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Izgradnjo akumulacije vidi kot dolgoročno najbolj stabilen način vodooskrbe: “Če bo ta pot privedla do akumulacije v samem prostoru slovenske Istre, torej v Kubedu ali kjerkoli bo to mogoče, bomo vložili vse napore, da bo to čim lažje in čim bolje izvedeno.”

Na Krasu in v Brkinih na razvoj dogodkov gledajo z naklonjenostjo, je izpostavil komenski župan Erik Modic. Povezovanje več vodovodov ne rešuje le težav Istre, ampak tudi Krasa, Brkinov in Postojnskega, kjer ni rezervnih vodnih virov. “Če pride do onesnaženja v našem vodnem viru v Brestovici ali pa na območju Postojne, bodo ljudje brez vode,” je dejal Modic. Načrtovano povezovanje bo to težavo rešilo že v treh ali štirih letih, hkrati pa zagotovilo še dodatno vodo.

---