Z burjo manj možnosti za pozebo

Za sadno drevje, ki je v fazi cvetenja, je dobro, da v teh dneh, ko so se temperature občutno spustile, piha burja. Veter namreč preprečuje pozebo. V Brdih je, ko se je burja umirila, prišlo do pozebe v nižinskih sadovnjakih.

PRIMORSKA > “Kaže, da bo pri breskvah na desetih hektarjih v ravnini izpad 90- do 100-odstoten, enako velja za ravninske kakije na 15 hektarjih. Tudi izpad hrušk na dveh hektarjih v ravnini bo 90- do 100-odstoten,” je po včerajšnjem ogledu razmer na terenu povedal kmetijski svetovalec Matjaž Prinčič z briške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica. Dodal je še, da bo pri jagodah na dveh hektarjih površin izpad nekoliko manjši, približno 40-odstoten.

Pozeba je ravninski del Brd v okolici Vipolž in Dobrovega prizadela že v noči s ponedeljka na torek, ko je burja popustila. Kot je pojasnil Prinčič, so se temperature že okrog polnoči spustile do ničle, ob šestih zjutraj pa je bilo ponekod v nižjih legah tudi pet stopinj pod ničlo.

90

do

100

odstotkov izpada pri breskvah, kakijih in hruškah pričakujejo zaradi pozebe na izpostavljenih nižjih legah v Brdih

Za češnje bo nevarno prihodnji teden

“Na češnjah škode še ni, bo pa nevarno naslednji teden, ko naj bi se v torek in sredo temperature po napovedih spet spustile proti ničli. Upam, da prav minusa ne bo,” je še povedal Prinčič in razložil, da so češnje v fazi cvetenja občutljive na temperature pod desetimi stopinjami Celzija.

Kot možno preventivo je, v primeru, da ne bo pihalo, omenil namakanje, tudi mulčenje, kurjenje in uporabo sveč v kombinaciji s protitočno zaščito, sicer pa lahko pridelovalci več o ukrepih za zaščito sadnega drevja pred pozebo preberejo na spletni strani KGZ.

“Dobro je, da te dni piha veter. Burja pomeni manj možnosti za pozebo,” je o razmerah v sadjarstvu v zadnjih nekaj dneh, ko se je konkretno ohladilo, povedala kmetijska svetovalka Anka Poženel z ajdovske izpostave KGZ Nova Gorica.

Zaradi močnih sunkov burje ni težav

Na zgornjem Vipavskem je bilo zaradi pozebe poškodovanih 30 do 50 odstotkov marelic na 15 hektarjev velikem območju. Tudi pri breskvah je morda prišlo do kakšnih poškodb, vseeno pa so breskve z razvojno fazo še nekoliko zadaj, tako da so jo v Vipavski dolini načeloma dobro odnesle. Običajno je prave posledice videti, ko se otopli, mrzlo vreme pa se še kar nadaljuje. Na Goriškem do zdaj ni bilo težav s pozebo, pa tudi na južnem Primorskem ne, saj so bile temperature tam večinoma nekoliko višje.

Tudi zaradi močnih sunkov burje po besedah Poženelove ni težav. Kot je povedala, morda na kakšni izpostavljeni legi prihaja do tega, da se cvetovi tresejo, kakšnih posebnosti zaradi tega pa za zdaj ni, saj so veje še brez listja, kamor bi se veter lahko uprl in povzročil lomljenje.

---