V turizmu in gostinstvu primanjkuje 3000 delavcev

Nekateri veliki turistični sistemi posameznih lokacij, denimo bifejev ali masažnih kotičkov, poleti ne bodo odpirali. Ne zato ker ne bi bilo gostov, ki bi po tem povpraševali, temveč zato, ker ne morejo zagotoviti dovolj delavcev. A niso vsi v enaki zagati. “Se da - kljub temu, da je panoga zaradi epidemije v težkem položaju. Nekateri delodajalci so kader znali zadržati.” pravi sindikalistka Irena Jaklič Valenti.

PRIMORSKA > Delavci in manjši delodajalci iz gostinsko-turistične panoge so bili med največjimi žrtvami epidemije, poudarjajo v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT). Zgovoren je že podatek, da je svojo dejavnost v enem letu odjavilo 1300 obratov za hrano in pijačo ter 1700 nastanitvenih obratov, na zavodu za zaposlovanje pa je bilo med epidemijo kar 14.500 prijavljenih samo iz te dejavnosti. V sindikatu so pri zadnjem predlogu interventnega zakona za gospodarstvo in turizem predlagali 100-odstotno nadomestilo plač zaposlenih, a to ni bilo sprejeto. “Pa govorimo o delavcih, ki so že devet mesecev na čakanju na delo doma in prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače. Država skrbi predvsem za likvidnost podjetij, izpad odhodka zaposlenih v teh panogi pa ne briga nikogar - ne delodajalcev ne države,” pravi Breda Črnčec, generalna sekretarkaSGIT.

Po številnih odpuščanjih zaposlenih v času epidemije pa je bilo maja letos na zavodu za zaposlovanje prijavljenih le še 7400 delavcev in delavk iz te panoge. Razlog je preprost: veliko delavcev, ki je bilo med epidemijo na čakanju na delo in prejemalo 80-odstotno nadomestilo plače, je kuharske kape, natakarske suknjiče in receptorske uniforme obesilo na klin in si službe poiskalo drugje.

Kristjan Lasbaher

Sindikat delavcev gostinstva in turizma - SGIT

“Glede na to, da bo regres subvencionirala država, in to v celotni višini zakonskega minimuma 1024 evrov, je za sindikat nesprejemljivo, da delodajalci niso pripravljeni dati niti centa več.”

V turizmu in gostinstvu manjka 3000 delavcev

Če uradnim povpraševanjem delodajalcev prištejemo še tovrstne objave na družbenih omrežjih, v turizmu in gostinstvu primanjkuje približno 3000 delavcev. Mnogi, ki so prej delali v tej panogi, se prezaposlujejo v druge storitvene dejavnosti, kjer ni treba nositi maske po 10 ur na dan, kjer imajo proste vikende in čas za družino, priložnost iščejo tudi čez mejo, kjer so boljši pogoji za delo in predvsem boljše plače. “Govorimo o kvalificiranih delavcih, ki so se izučili in nabirali izkušnje pri nas, zdaj pa odhajajo - zaradi par sto evrov, ki jih drugje dobijo več in ker jim naši delodajalci enostavno niso pripravljeni prisluhniti glede boljšega plačila,” še pravi Črnčeceva.

V Istri se hoteli lepo polnijo, znova bodo prevladovali domači gostje. A tudi kadrovskih zadreg ne bo manjkalo. “Največji kadrovski primanjkljaj se kaže v kuhinjah in strežbi, kritično pa je tudi glede usposobljenih delavcev na recepciji,” pravi Irena Jaklič Valenti, sekretarka SGIT za Primorsko in Notranjsko in dodaja, da nekaterih delodajalcev ne boli glava: “Težav s kadrom nimajo tisti delodajalci, ki so znali zadržati delavce in imajo ugled v lokalnem okolju.”

Aleš Semeja

direktor Adrie

“Regres bo letos pri nas znašal 1300 evrov. Prav je tako, naši zaposleni so si ga prislužili.”

Adria: na čakanju polno nadomestilo plače

“Vsi naši delavci so ohranili zaposlitev. Tudi ko so bili na čakanju, so dobili polno nadomestilo, ki ga je družba izplačala sama, nismo bili upravičeni do državne pomoči. Večina ekipe je delala, pripravljala vse potrebno, da smo naslednjo sezono lahko polno štartali,” pravi Aleš Semeja, direktor turističnega podjetja Adria iz Ankarana. Letos bodo zaposleni pri njih dobili regres za letni dopust, ki ne bo minimalen: “Znašal bo 1300 evrov. Prav je tako, prislužili so si ga. Lani smo povečali dodano vrednost na zaposlenega.”

V več velikih turističnih podjetjih pravijo, da se še niso odločili o višini regresa, a vse kaže, da jih bo veliko izplačalo minimalni znesek. V SIGT so delodajalski strani predlagali regres v višini 80 odstotkov povprečne slovenske plače, (približno 1550 evrov neto), a se delodajalci niso strinjali. “Ne pristajajo na višji regres, ampak so milostno povedali, da bodo tistim družbam, ki imajo kapital, dali priporočilo, da lahko izplačajo višji regres. Glede na to, da bo regres subvencionirala država, tako izhaja iz interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, in to v celotni višini zakonskega minimuma 1024 evrov, je za sindikat nesprejemljivo, da delodajalci niso pripravljeni dati niti centa več,” pravi Kristjan Lasbaher, predsednik SGIT.

V tem sindikatu že leta opozarjajo, da sedanji plačni sistem temelji na nizkih osnovah z veliko dodatki in da bi morali uvesti tak sistem, ki bi postavil realno ceno delu. “Tako pa je delo v tej dejavnosti absolutno premalo vrednoteno, plače pa prenizke,” še pravi Črnčeva. Povprečna plača v dejavnosti gostinstva je lani znašala 1180 evrov, kar predstavlja le 63,6 odstotka povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji.

---