V prihodnje več najemnih stanovanj?

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pred dnevi dalo v javno razpravo novelo stanovanjskega zakona. Z njo bi povišali neprofitno najemnino in hkrati subvencijo socialno šibkim za plačilo najemnine. Stanovanjskim skladom bi omogočili višje zadolževanje za gradnjo neprofitnih stanovanj in ustanovili javno najemniško službo. Osnutek novele predvideva tudi spremembe za etažne lastnike in upravnike.

Pripombe na novelo stanovanjskega zakona na ministrstvu za 
okolje pričakujejo do 20. avgusta. Foto: Leo Caharija
Pripombe na novelo stanovanjskega zakona na ministrstvu za okolje pričakujejo do 20. avgusta. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Cilj predlagane novele je povečati dostopnost stanovanj za mlade, starejše in druge ranljive skupine. Dosedanja stanovanjska politika je namreč povzročila, da na trgu manjka 10.000 javnih najemnih stanovanj, 600 bivalnih enot in vsaj 500 oskrbovanih stanovanj.

Spodbude za gradnjo najemnih stanovanj

Po oceni ministrstva je eden glavnih razlogov za zmanjševanje števila javnih najemnih stanovanj prenizka neprofitna najemnima. Ta stanovanjskim skladom ne omogoča niti vzdrževanja sedanjega stanovanjskega fonda, kaj šele gradnje novih stanovanj. Ministrstvo v noveli stanovanjskega zakona predlaga postopno zvišanje vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine s sedanjih 2,63 evra na 3,50 evra v treh letih. Hkrati bi se subvencija najemnine zvišala s sedanjih 80 na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine. Na ministrstvu pojasnjujejo, da to zagotavlja, “da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine”.

Boštjan Udovič

direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami

“Smo zelo za to, da se vse kršitelje ostro kaznuje in se s tem pošlje sporočilo tudi vsem ostalim. To podpiramo in si želimo, ne pa da nekateri izkoriščajo sedanji kaos in zlorabljalo zaupanje.”

Cenzus za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine bi bil ugodnejši za enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki, saj so prav mladi, starejši in ovdoveli, ki živijo sami, na stanovanjskem trgu najbolj ranljivi. Po predlogu novele bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina, ki se določa pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine. Poleg višje neprofitne najemnine bi država stanovanjskim skladom omogočila tudi višje zadolževanje za gradnjo novih neprofitnih stanovanj.

Davčna olajšava za oddajanje prek javne najemniške službe

Enako kot v stanovanjskem zakonu, ki ga je pripravilo ministrstvo v času Šarčeve vlade, ostaja aktualna ideja o javni najemniški službi. Ta bi najemala zasebna stanovanja in jih oddajala naprej v neprofitni najem, nase pa prevzela vse obveznosti in tveganja, ki jih prinaša oddajanje v najem. Lastnik stanovanja bi se o višini najemnine sam dogovoril z javno najemniško službo. Predvsem pa je novost to, da bi imel lastnik pri oddajanju stanovanja v najem prek te državne službe davčno olajšavo; davčna osnova za davek od oddajanja premoženja v najem bi se mu poleg normiranih stroškov zmanjšala še za 50 odstotkov dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.

10.000

javnih najemnih stanovanj trenutno manjka v Sloveniji

Osnutek novele stanovanjskega zakona je objavljen na portalu e-demokracija, prek katerega je mogoče do 20. avgusta oddati tudi pripombe. Na zbornici za poslovanje z nepremičninami svoje še pripravljajo, je pa direktor Boštjan Udovič vseeno že lahko ocenil, da je preureditev neprofitne najemnine najnujnejša rešitev. “Ugotavljamo, da je v zadnjih desetih letih vsaj 5000 neprofitnih stanovanj manj. Ali so se spremenila v tržna, ali se niso obnavljala, ali pa so se prodala, da stanovanjski skladi in občine financirajo druge stroške,” je razmere povzel Udovič. Meni, da je javna najemniška služba zanimiva dopolnitev, ki bi bila zaradi davčne olajšave lahko učinkovita, vendar pa njen doprinos ne bo takojšen.

Denar rezervnega sklada na ločenem računu

Novela stanovanjskega zakona ureja tudi upravljanje z etažno lastnino, čeprav so si tako upravniki kot etažni lastniki želeli, da bi težave na tem področju urejal poseben zakon. V združenju etažnih lastnikov Slovenije (ZELS) pripomb niso še pripravili in se čudijo, da jih je ministrstvo dalo v javno razpravo sredi poletnih dopustov. “Pripravili bomo svoje pripombe, druge ni,” o teh okoliščinah pravi predsednik združenja Iko Mayr. V ZELS so zaradi zlorab, ki so se dogajale v preteklih letih, zahtevali omejitev upravnikovega mandata na tri leta in uvedbo ločenih fiduciarnih računov, kjer bi se zbirala sredstva rezervnega sklada.

Ministrstvo pod prejšnjo vlado je predlagalo omejitev upravnikovega mandata na pet let, tokratni predlog pa določa, da bodo lahko etažni lastniki pogodbo o upravljanju stavbe z upravnikom sklenili za določen ali nedoločen čas, kot velja že sedaj.

Je pa v osnutku zakona zapisano, da se bodo sredstva rezervnega sklada zbirala na fiduciarnem računu. “Pri nekaterih upravnikih so fiduciarni računi že uveljavljeni, res pa je, da fiduciarni račun pomeni dodatne stroške,” pravi Udovič. Ministrstvo je upoštevalo predlog zbornice, da se lahko etažni lastniki z večino glasov še vedno odločijo za zbiranje sredstev rezervnega sklada na skupnem računu.

Ministrstvo je napovedalo večji nadzor nad upravniki. Država bi zaposlila dodatne stanovanjske inšpektorje, povečala njihove pristojnosti in razširila nabor kršitev. “Smo zelo za to, da se vse kršitelje ostro kaznuje in se s tem pošlje sporočilo tudi vsem ostalim,” pravi Udovič.

Spreminjajo se soglasja

Novela stanovanjskega zakona bo spremenila tudi potrebna soglasja etažnih lastnikov. Med drugim bi se dela, ki pomenijo izboljšavo (na primer vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), štela med posle rednega upravljanja, tako da bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov in ne več 75 odstotkov. Kot redno upravljanje bi se štelo tudi zavarovanje stavbe kot celote. Za posege, ki terjajo gradbeno dovoljenje, bi se prag soglasij znižal s 100 na 75 odstotkov etažnih lastnikov.

Etažnim lastnikom bi stanovanjski zakon po novem omogočil tudi elektronsko glasovanje. Tako bi aktivirali tudi lastnike, ki se doslej niso udeleževali hišnih svetov in sodelovali pri upravljanju.


Komentar novinarja

Jana Krebelj

Najprej štalca ...

Stanovanjska politika v Sloveniji ne obstaja. Če bi obstajala, zdaj ne bi govorili o tem, da nam manjka 10.000 najemnih stanovanj. Reševanje te težave je končno postalo prednostna naloga najprej za Šarčevo, zdaj pa za sedanjo vlado. V mandatu prejšnje vlade se je okoljsko ministrstvo stanovanjske problematike lotilo velikopotezno, z mnogimi rešitvami, ki bi bile dobre in nujne, a brez jasnih odgovorov, kje bi država dobila denar. Stanovanjska politika v Sloveniji ne obstaja. Če ...

Preberi več

Najbolj brano