V pokoj pri vsaj 62 letih z 42 leti dela

Povečanje izdatkov za pokojnine bo v prihodnjih desetletjih rekordno, opozarja organizacija OECD. Če ne bo pokojninske reforme, bodo leta 2050 izdatki za pokojnine predstavljali 15,7 odstotka slovenskega BDP, pomoč iz državnega proračuna za izplačilo pokojnin pa bo presegla vplačane prispevke. Slovenija se je v načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo pokojninski sistem reformirala do konca leta 2024.

 Težave  pokojninskega sistem so posledica hitrega staranja prebivalstva in prezgodnjega upokojevanja.  Foto: Profimedia
Težave pokojninskega sistem so posledica hitrega staranja prebivalstva in prezgodnjega upokojevanja.  Foto: Profimedia

LJUBLJANA > “Če ne bo znatne pokojninske reforme, se bodo pokojninski izdatki v naslednjih treh desetletjih občutno povečali,” svari Mark Pearson iz OECD. Podatki kažejo, da se bodo izdatki povečali s sedanjih deset na 15,7 odstotka BDP v letu 2050. Slabše napovedi so le še za Italijo, ki bi v letu 2050 za pokojnine namenila 16,2 odstotka svojega BDP.

Hitrejše staranje prebivalstva in prezgodnje upokojevanje

Ob nespremenjeni pokojninski politiki bi se nakazila iz državne blagajne za pomoč pokojninskemu sistemu početverila in bi presegli vplačane pokojninske prispevke. Možnosti, da bi država to težavo reševala z višanjem prispevkov za socialno varnost, so že izčrpane. Naši socialni prispevki so namreč že zdaj najvišji med državami OECD.

OECD predlaga tudi, naj se pri določanju višine pokojnine upošteva vsa leta delavčeve delovne dobe in ne le 24 najugodnejših let. To bi služilo poenostavitvi sistema, ki je zdaj preveč zapleten in tudi zato ne uživa zaupanja.

Hitro povečevanje izdatkov za pokojnine je posledica hitrega staranja prebivalstva - pri tem je Slovenija nad povprečjem držav OECD - in zelo zgodnjega upokojevanja. “Podaljševaje delovne aktivnosti je ključnega pomena, če želi Slovenija ohraniti raven pokojnin in jih financirati na vzdržen način,” poudarja Pearson.

Analiza slovenskega pokojninskega sistema opozarja na nizko delovno aktivnost med starejšimi od 60 let. V starosti od 60 do 64 let je aktivna le četrtina delavcev, Slovenec pa s trga dela izstopi tri leta prej kot to velja za povprečje držav OECD.

Slovenija je ena redkih razvitih držav, kjer se delavec lahko upokoji že po dopolnjenem 60. letu starosti. Med priporočili OECD je zato tudi povečanje minimalne upokojitvene starosti na vsaj 62 let, pokojninske dobe za polno pokojnino pa s 40 na 42 let. Pri določanju upokojitvenih pogojev bi bilo treba upoštevati tudi pričakovano življenjsko dobo.

Za spremembe bodo iskali širši konsenz

Obsežna analiza pokojninskega in invalidskega sistema je poleg Bele knjige o pokojninah iz leta 2016 in med socialnimi partnerji usklajenih izhodišč za prenovo pokojninskega in invalidskega sistema iz leta 2017 tretji dokument, ki naj bi Sloveniji pomagal pri pripravi reforme. “V načrtu za okrevanje in odpornost smo se zavezali, da bodo spremembe sprejete do konca leta 2024,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič.

Analiza, pri kateri je poleg OECD in ministrstva sodelovala tudi Evropska komisija, je izhodišče za razpravo, ki bo potekala med socialnimi partnerji, pa tudi ob vključevanju stroke in širše javnosti. “Priti moramo do širšega družbenega konsenza,” je poudarila Ribičeva in s tem posredno odgovorila na skrbi sindikatov. Ti se včeraj niso udeležili predstavitve zaključkov, saj jih je zmotilo, da v dveh letih, kolikor je trajala priprava analize, kot socialni partnerji niso bili vabljeni k sodelovanju.


Najbolj brano