Svetovni dan voda posvečen reševanju vodne in higienske krize

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo danes, je letos posvečen reševanju vodne in higienske krize. Z geslom Pospešimo spremembe ljudi po vsem svetu nagovarja k hitrejšemu ukrepanju za izboljšanje stanja. V Sloveniji se bo danes zvrstilo več dogodkov, pristojni bodo med drugim na delu obrežnega pasu reke Krke ponovno vzpostavili obrežno zarast.

SLOVENIJA > Kot so ob svetovnem dnevu voda, katerega namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode, opozorili pri Združenih narodih, je milijardam ljudi po svetu še vedno oteženo življenje in ogroženo njihovo zdravje, številne šole, podjetja, zdravstveni centri, kmetije in tovarne pa ne morejo varno delovati zaradi neustrezne sanitarne ureditve. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2021 sta brez varne pitne vode še vedno dve milijardi ljudi oziroma četrtina prebivalstva.

Leta 2015 se je svet v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zavezal k izpolnitvi cilja, ki narekuje, da bi morali v naslednjih sedmih letih vsem ljudem na svetu zagotoviti dostop do pitne vode in sanitarne ureditve, a smo, kot kažejo podatki, od tega še daleč.

Vseslovenska karta s 567 pitniki

Po navedbah nevladne okoljske organizacije Ekologi brez meja je v Sloveniji v večini primerov pitna voda visokokakovostna, tuji obiskovalci pa po njihovih opažanjih še vedno raje posegajo po plastenkah. V luči tega so se odločili za kartiranje vseh lokacij v državi, na katerih je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov. Svetovni dan vode tako obeležujejo s predstavitvijo nove vseslovenske karte s 567 pitniki, s katero si prizadevajo k manjši porabi embalirane vode.

Tudi v kmetijstvu prizadevanja za zmanjševanje negativnih vplivov na naravne vire

Na ministrstvu za kmetijstvo pa so ob svetovnem dnevu vode spomnili, da čista pitna voda ni samoumevna dobrina, temveč je tudi del skrbno načrtovanega okvira predpisov in ukrepov, ki zagotavljajo varstvo voda. Kot so izpostavili, lahko kmetijstvo povzroča onesnaževanje voda predvsem zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe organskih in mineralnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. "Zato je ena izmed strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode," so dodali.

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je v 98 odstotkih podzemna voda

K skrbnemu ravnanju z glavnim virom pitne vode v Sloveniji - podzemno vodo - pa so v torek pozvali tudi strokovnjaki s področja voda na okrogli mizi o delu meteorolog in hidrologov nekoč in danes, ki jo je pripravila Agencija RS za okolje. Kot je opozoril hidrolog Peter Frantar, se v Sloveniji slabo zavedamo dejstva, da je glavni vir pitne vode v državi v 98 odstotkih prav podzemna voda, zato je njeno varovanje še toliko bolj pomembno.

Letošnjemu svetovnemu dnevu voda se bodo v Sloveniji med drugim posvetili v okviru dogodka z naslovom Pospeševanje sprememb - od New Yorka do Štanjela, ki ga v Štanjelu pripravlja ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Z letošnjim svetovnim dnevom voda sicer sovpada tudi začetek konference ZN o vodi v New Yorku. Gre za prvi takšen dogodek v zadnjih 50 letih, na njem pa bo predstavljena akcijska agenda za vodo, ki je zasnovana za zagotavljanje hitrih sprememb v preostanku tega desetletja.

Brežan zagotavlja, da je Slovenija glede vode kredibilen mednaroden partner

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v včeraj, dan pred začetkom konference ZN o vodi, tudi v luči kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN zagotovil, da je Slovenija glede vode kredibilen mednaroden partner. Brežan je del slovenske delegacije na konferenci, ki jo vodi predsednica Nataša Pirc Musar, v njej pa je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Kot je dejal na pogovoru s slovenskimi dopisniki, bo Slovenija na konferenci podala dve zavezi za vodno akcijsko agendo - zavezo o izvajanju nadgradnje sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami, nizkimi pretoki, sušami in gozdnimi požari v mednarodnem porečju Save z razširitvijo na Jadran ter zavezo o strategiji obnove vodotokov v slovenskem delu biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava s petimi državami, ki ga je razglasil Unesco.

"To je sistem, ki bo temeljil na slovenski tehnologiji in je pomemben tudi s tega vidika. Slovenija se na ta način v mednarodni skupnosti kaže kot aktiven in kredibilen partner, ki je zagotovo vreden položaja v Varnostnem svetu ZN," je dejal minister.

Slovenija kandidira za položaj nestalne članice Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025 in slovenska delegacija na vodni konferenci bo poudarjala tudi to kandidaturo, za katero bodo volitve letos junija. Nasprotnica Slovenije za sedež iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN je Belorusija.

Prva in doslej edina konferenca ZN o vodi je bila leta 1977 in minister je na vprašanje o tem, zakaj tako velik zamik, odgovoril, da imajo s tem veliko opraviti podnebne spremembe.

"Res je bila prva konferenca leta 1977 v Argentini in tokrat imamo drugo. Očitno je s podnebnimi spremembami voda postala dobrina izjemnega pomena ne le z vidika oskrbe z vodo in sanitarij, kot je to naslavljala prva konferenca, ampak tudi z vidika varnosti."

"Sam verjamem, da bo Slovenija, ki bo v naslednjem letu prevzela predsedovanje Konvenciji o vodi, ki ima v tem trenutku 47 članic - ampak obstaja velik interes za pridružitev po vsem svetu - s svojimi aktivnostmi in zavezami dokazala, da je to pomembna tema in, da lahko tudi majhna država s svojim zgledom pokaže, kako je potrebno delovati v mednarodni skupnosti na področju vode, ki je zelo čezmejna tema, iskati kompromise in rešitve, predvsem pa sodelovanje," je dejal Brežan.

---