Primorski slaščičarki za Naj slovensko pecivo

Na tekmovanju Top 3 peciva, ki so se ga domislili v znani trgovski družbi, so se najbolje odrezala tri dekleta, med katerimi sta kar dve Primorki, 35-letna Meta Kocjančič s koprskega podeželja in tri leta mlajša Urška Jerman iz Kačič pri Divači. Prva je pripravila Potično torto, druga Prekmurski navdih, gibanico na sodoben način.

Na tekmovanju Top 3 peciva, ki so se ga domislili v znani trgovski družbi, so se najbolje odrezala tri dekleta, med katerimi sta kar dve Primorki, 35-letna Meta Kocjančič (levo) s koprskega podeželja in tri leta mlajša Urška Jerman iz Kačič pri Divači.
Na tekmovanju Top 3 peciva, ki so se ga domislili v znani trgovski družbi, so se najbolje odrezala tri dekleta, med katerimi sta kar dve Primorki, 35-letna Meta Kocjančič (levo) s koprskega podeželja in tri leta mlajša Urška Jerman iz Kačič pri Divači. 

PRIMORSKA > Potica je eno izvirnih in najbolj znanih slovenskih prazničnih peciv z orehovim, medenim ali pehtranovim nadevom, Meta Kocjančič, ki je velik del življenja preživela v Novi vasi in zadnja leta v Dekanih, pa se je domislila prav posebne različice - Potične torte.

 

Meta Kocjančič dokončuje Tartine, ob njih je videti še nedokončano Limetino torto in Črni gozdiček. (foto: Tomaž Primožič/FPA)

 

Katero pecivo bo “naj”?

Tretja finalistka, Nina Bavdek, doma iz Britofa pri Kranju, je pripravila Vegansko poezijo. V trgovski družbi napovedujejo, da bo med tremi pecivi zmagalo tisto, ki bo najbolj všeč kupcem in ga bodo ti do 16. decembra najpogosteje kupili. Najbolj priljubljeno pecivo bo 23. decembra postalo “Naj slovensko pecivo” in bo ostalo na trgovskih policah, zmagovalka bo dobila denarno nagrado. Strokovno žirijo, ki je finalna peciva izbrala med osmerico peciv, so sestavljali etnolog dr. Janez Bogataj, mojstrica peke z drožmi Polona Klančnik in direktor projektov v trgovski družbi Veljko Tatić.

Ko pripravlja sladice, posluša stari rock

“Ima enake sestavine in začimbe, le veliko bolj mehka in sodobna je od potice,” pravi. Pripravi jo v dveh urah in pol, zamisel zanjo je dobila, ko je njena nona Marija Panger iz Kort lani ob tem času praznovala 85. rojstni dan.

 

Metina Potična torta (foto: osebni arhiv Mete Kocjančič)

 

Meta se rada ukvarja s športom in je najraje na prostem, tudi potovanja v oddaljene kraje ima rada (pred kakšnim tednom je obiskala Mehiko), pa vendar je ob kuhinjskem pultu in mizi zbrana, natančna in dovolj naspana, dodaja v smehu. Ko pripravlja sladice, posluša glasbo, najraje stare rock skladbe, ki so bile blizu tudi njenemu prezgodaj preminulemu očetu, kitaristu in avtorju Danilu Kocjančiču. “Zraven si prepevam, sodelavke me potrpežljivo prenašajo, spodbujajo in nič ne protestirajo,” pojasnjuje. V mislih ima štiričlansko ekipo slaščičarjev iz Café Centrala v Portorožu, kjer dela zadnja tri leta, čeprav je po poklicu trgovka.

Slaščičarstvo kot kiparstvo, slikarstvo in mizarstvo

Jo je nad kuhinjo navdušila mama, znana gostilničarka Oriella Medoš? “Mami sem najprej pomagala pri strežbi in potem pri kuhanju, priprava sladic je bila sprva moj hobi. Lahko bi jih vseskozi jedla, dneva brez čokolade si ne predstavljam.” Najraje ustvarja čokoladne skulpture in restavracijske sladice, ki imajo “omako, nekaj toplega in hladnega ter pet do 16 sestavin”. Všeč ji je kombinirati različne okuse. V Tartino, ki jo je s sodelavci pripravila ob lanskoletni 250. obletnici smrti Giuseppeja Tartinija, je vključila marmelado iz črnih oliv, sladica poleg čokolade in mandljev vsebuje solni cvet in olivno olje.

“Sodobno slaščičarstvo je več kot okusna torta ali nekaj minjonov. Če želiš pripraviti čokoladno skulpturo, potrebuješ načrt, obvladati moraš tehnike dela s čokolado pa tudi kiparstva, slikarstva, mizarstva.” Prav zato se ji zdijo piškoti preveč pusti, kar pa je pri noninih breskvicah in hroštolah ne moti preveč.

Zamrzniti, predvideti več plasti in popolno glazuro

Tudi Urška Jerman je glavnino življenja preživela v Pomjanu nad Koprom, v Kačičah živi šele nekaj let. Mestnega vrveža že prej ni pogrešala, na Krasu se dobro znajde, z izjemo mraza ji je vse super, pravi. Pecivo peče, odkar pomni. “Mama Stojanka je delala kot kuharica, pri šestih ali sedmih letih sem dobila prvo kuharsko knjigo z otroškimi jedmi, vendar so me zanimali samo recepti za sladice,” se spominja.

 

Urška Jerman sodobne slaščice pripravlja v obliki sadja, hrušk, jabolk ... (foto: osebni arhiv Urške Jerman)

 

Začela je z roladami, zdaj so njena strast sodobne slaščice. “Največkrat jih pripravim v obliki sadja ali porcijske rezine oziroma tortice. V moderni različici jih je treba zamrzniti, predvideti več plasti in popolno glazuro.” Recepte sama ustvarja, še posebej, odkar je pred nekaj leti opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za slaščičarko. Izdala je knjigi o tortah in o sladkih prigrizkih, še dve - na temo sodobnih sladic - ima v načrtih. Sodeluje s podjetjem, ki je ustvarilo blagovno znamko Bam slaščičarska akademija, v Sežani namerava odpreti lastno slaščičarno. Kruh si, zanimivo, služi v casinoju na Škofijah, izšolala pa se je za tehnika zdravstvene nege.

Kuhanje ji ni v zabavo, peka sladic pa

Kot pojasnjuje, je za tekmovanje izbrala gibanico, ker ji najprej pride na misel, ko je govora o slovenskem pecivu. Podobne krhke rezine je pred kakšnim letom pripravila za svoj blog, vendar je recept za tekmovanje prenovila in na predlog organizatorjev posodobila.

 

Sodobna gibanica Prekmurski navdih (foto: osebni arhiv Urške Jerman)

 

“Namesto krhkega testa sem uporabila biskvit, makovo kremo, orehov dacquoise (orehova meringa, torej penasto testo iz stepenih oslajenih beljakov), skutin mousse in začinjen jabolčni žele.” Za pripravo potrebuje nekaj ur, trudi se, da so plasti čim bolj ravne in je pecivo lepo, ko ga reže. “Sladice se najprej pojé z očmi. Slaščičarstvo je postalo svojevrstna umetnost, slaščičarji smo veliko bolj cenjeni, kot smo bili še pred desetletjem, in tudi potrošniki imajo višja pričakovanja,” priznava. Čeprav rada kuha, ji izziv predstavlja sestavljanje receptov za sladice. “Kuhanje mi ni v zabavo, peka sladic pa.” Veliko časa posveti tudi družini in Chillyju, štiriletnemu ameriškemu staffordu.


Najbolj brano