Poslu kos le tuji gradbinci

Družba 2TDK je v objavo poslala dve javni naročili za glavna gradbena dela na drugem tiru. Zanimanje za gradnjo 37 kilometrov predorski cevi in dveh viaduktov prihaja z vseh koncev sveta, pravijo na 2TDK. Slovenski gradbinci se za posel ne morejo potegovati samostojno, saj nimajo potrebnih referenc, lahko pa se povežejo s tujimi ponudniki iz opravijo vsaj nekatera dela.

Simulacija 452 metrov dolgega viadukta Gabrovica, ki se bo 
približal avtocestnemu viaduktu Črni Kal. Tako kot avtocestnega je 
tudi železniškega zasnoval Marjan Pipenbaher.  Foto: 2TDK
Simulacija 452 metrov dolgega viadukta Gabrovica, ki se bo približal avtocestnemu viaduktu Črni Kal. Tako kot avtocestnega je tudi železniškega zasnoval Marjan Pipenbaher.  Foto: 2TDK

LJUBLJANA > Javni naročili sta skupaj vredni skoraj 700 milijonov evrov, zajemata pa gradnjo vseh predorov in viaduktov, z izjemo Glinščice.

Ločeno za kraški in flišnat teren

V 2TDK so se za dve ločeni naročili odločili zaradi konfiguracije terana. S prvim javnim naročilom iščejo izvajalca del na kraškem terenu med Divačo in Črnim Kalom, z drugim naročilom pa izvajalca za dela na flišu med Črnim Kalom in Koprom. Na 2TDK si z razbitjem javnega naročila na dva dela obetajo tudi prihranek; dva ločena razpisa naj bi pritegnila več ponudnikov, ki bi si konkurirali s čim nižjo ceno.

37

kilometrov predorskih cevi bo na novi progi Divača-Koper,

34

kilometrov pa je vseh predorov na slovenskem avtocestnem križu.

Za posel se je na sedežu 2TDK v minulih mesecih zanimalo enajst tujih podjetij; od Evrope, prek Turčije do Kitajske. Generalni direktor 2TDK Dušan Zorko pričakuje, da bodo 20. decembra, ko bodo odpirali ponudbe, na mizo dobili vsaj toliko ponudb. Lahko bi jih še več, saj je samo v Evropi vsaj 20 podjetij s primernimi referencami.

Od gradbinca, ki se bo ponudil za gradnjo dveh po več kot šest kilometrov dolgih predorov in servisnih cevi med Divačo in Črnim Kalom, 2TDK pričakuje, da je zadnja leta ustvaril vsaj 150 milijonov evrov čistih prihodkov letno. Dokazati mora, da je v zadnjem desetletju zgradil vsaj deset kilometrov predorov, od teh je moral biti en predor daljši od treh kilometrov, ostale cevi pa daljše od kilometra.

Od ponudnika za drugo javno naročilo, ki zajema šest predorov in dva viadukta med Črnim Kalom in Koprom, 2TDK zahteva vsaj sto milijonov evrov povprečne letne realizacije, šest kilometrov predorov v zadnjih desetih letih (en predor daljši od dveh kilometrov, ostali pa daljši od kilometra). Gradbinec mora imeti tudi sveže izkušnje z gradnjo vsaj 150-metrskih viaduktov. Na obeh javnih natečajih bodo štele še reference za gradnjo spodnjega ustroja železnic.

Slovenski gradbinci se lahko pridružijo tujim

V Sloveniji po kolapsu gradbene stroke v času gospodarske krize ni več nikogar, ki bi se lahko samostojno prijavil na katero od dveh javnih naročil. Zorko sicer poudarja, da so javni naročili oblikovali tako, da lahko v njih sodelujejo tudi slovenska podjetja. “Tujci, ki so bili pri nas, so nam najavili, da se bodo povezali s slovensko operativo,” o priložnostih za slovenske gradbince pravi Zorko. “Mislimo, da je zmagovita kombinacija povezava s tujci.”

Ugibanja, da bi se za posel lahko potegoval Kolektor, če bi mu uspelo na razpisu za Karavanke, ne pijejo vode. Zgolj pridobitev karavanškega posla za 2TDK ne bi bila zadostna referenca. Štejejo le izvedene gradnje.

Postopek izbora gradbincev bo dvofazen. Na 2TDK bodo v prvi fazi preverili, ali imajo prijavitelji zahtevane reference. V drugi fazi bodo tiste, ki izpolnjujejo zahteve, povabili, naj ponudijo še ceno. Neizbrani prijavitelji se lahko pritožijo v vsaki od faz, a v vodstvu 2TDK so vseeno prepričani, da takšen postopek vodi hitreje k cilju, saj da oži možnosti za pritoževanje. Če bo šlo vse gladko, bi pogodbe z izbranimi podjetji podpisali v drugi polovici prihodnjega leta, pojasnjuje direktor 2TDK Marko Brezigar. Gradnja bi se lahko začela kmalu za tem.

Medtem pa še vedno ne vemo, kdaj se bo začela gradnja viadukta Glinščica, nujnega povezovalnega člena med obema kraškima predoroma. Brezigar pravi, da vedo, kako bodo delali naprej, ne glede na odločitev Državne revizijske komisije glede Glinščice, in dodaja, da zaenkrat zapleti z Glinščico še niso ovira.


Najbolj brano