Pokojninska reforma: kdo naj koliko plača za pokojnine

Reforme pokojninskega sistema ne bo brez široke javne razprave, zagotavlja minister za delo Luka Mesec. Možnosti za spremembe se nakazujejo v znatni okrepitvi drugega in uvedbi tretjega stebra. “Gospodarstvo ne zagovarja višjih prispevnih stopenj za prvi steber, o vsem ostalem pa so se pripravljeni pogovarjati,” razume minister stališča delodajalcev, ki ponavljajo, da na dvig prispevnih stopenj ne bodo pristali.

Z mehkimi metodami, kot so bonusi in malusi, se je upokojitvena 
starost v zadnjih desetih letih povišala v povprečju za več kot dve 
leti.  Foto: Profimedia
Z mehkimi metodami, kot so bonusi in malusi, se je upokojitvena starost v zadnjih desetih letih povišala v povprečju za več kot dve leti.  Foto: Profimedia

LJUBLJANA > Slovenijo v sprejetje pokojninske reforme poleg slabe demografske slike sili tudi Evropska komisija, saj je z reformo pogojeno črpanje denarja iz sklada za okrevanje in odpornost. Do poletja bo ministrstvo za delo po napovedih ministra Luke Mesca izhodišča za reformo predložilo socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu, do konca leta 2024 pa bi moral državni zbor reformo sprejeti. “To ne pomeni, da se bo sistem postavljal na glavo leta 2025, pomeni pa, da bomo do takrat imeli pripravljeno reformo in upam, da okoli nje ustvarjen družbeni konsenz, ki bo povedal, kako bomo v naslednjih 30 letih ustvarili boljši pokojninski sistem od tega, ki ga imamo danes,” je Mesec včeraj pojasnil predstavnikom gospodarstva.

Do poznejše upokojitve le na mehek način?

Morebitno zvišanje upokojitvene starosti je samo eno od vprašanj, na katera si bo treba v javni razpravi odgovoriti, pravi Mesec. “Izkušnje zadnjih desetih let kažejo, da so mehki ukrepi pri tem lahko celo bolj učinkoviti od trdega pristopa. Samo s spodbudami smo v zadnjih desetih letih za več kot dve leti v povprečju podaljšali delovno dobo.”

Luka Mesec

minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

“Če bomo hoteli kot družba imeti boljše pokojnine, se bomo morali pogovoriti o tem, koliko smo za pokojnine pripravljeni dati.”

Evropska komisija ocenjuje, da izdatki za pokojnine trenutno pri nas predstavljajo 10,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), če država ne bo izpeljala reforme, pa bodo do leta 2050 narasli na 16 odstotkov. “Če bo šlo tako naprej, se bo naš sistem bistveno podražil, število upokojencev v primerjavi z aktivno populacijo pa povečalo s 25 na 37 odstotkov,” neugodne projekcije navaja minister.

In kakšne so možne rešitve? Za zdaj Mesec raje govori o vprašanjih, na katera si moramo kot družba odgovoriti. Med prvimi je, kako bo država vodila migrantsko politiko in Slovenijo naredila privlačno za tuje delavce. Brez njih ne bo šlo, kajti letno se s trga dela umakne 22.000 ljudi, nanj pa jih pride le 17.000. Da bi Slovenija postala bolj odprta za delavce migrante, že teče spreminjanje zakonov o tujcih in zaposlovanju tujcev.

Mitja Gorenšček

izvršni direktor GZS

“Nas predvsem zanima seštevek vseh obremenitev. Če je torej potrebno povečanje za pokojninsko zavarovanje, pričakujemo zmanjšanja na drugih področjih.”

Ena od mehkih metod, s katerimi bi zviševali upokojitveno starost, bi bil razgovor delodajalca in delavca, ko ta dopolni 55 let. Takrat se bosta morala pogovoriti o načrtovanju delavčeve kariere do odhoda v pokoj. Če bi z mehkimi metodami do leta 2050 upokojitveno starost delavcev povečali na 67 let, se delež upokojencev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom ne bi povečal na 37, ampak na 28 odstotkov, pojasnjuje Mesec.

Koliko smo pripravljeni dati?

“Če bomo hoteli kot družba imeti boljše pokojnine, se bomo morali pogovoriti o tem, koliko smo za pokojnine pripravljeni dati,” še poudarja minister. Delodajalce sprašuje, ali so pripravljeni prispevati več za prvi (pretočni) ali drugi (naložbeni) steber.

40

odstotkov vseh uživalcev starostne pokojnine ima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe

Uspešen sistem, kjer vplačane pokojninske prispevke v prvi pokojninski steber dopolnjujeta še drugi naložbeni steber s prispevki delodajalcev in delavcev ter tretji steber, kjer zaposleni prostovoljno varčujejo, imata Danska in Islandija. Pomembno vprašanje pri odločanju o spremembah je po ministrovem mnenju še, koliko solidarnosti bomo imeli v sistemu oziroma, “kje so najnižje dopustne pokojnine, ki jih bomo kot družba dovolili”.

Mesec je o izhodiščih za pokojninsko reformo včeraj govoril na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Njen izvršni direktor Mitja Gorenšček poudarja, da absolutno nasprotujejo dvigu prispevnih stopenj za gospodarstvo. “Različice reforme, ki neuradno krožijo, govorijo o povečanju prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno med šest in osem odstotki. Nas predvsem zanima seštevek vseh obremenitev. Če je torej potrebno povečanje za pokojninsko zavarovanje, pričakujemo zmanjšanja na drugih področjih, saj nam davčna reforma obljublja razbremenitev gospodarstva in stroškov dela.”

62

let je povprečna upokojitvena starost v Sloveniji

Potencial drugega in tretjega stebra

V Sloveniji financiranje pokojnin temelji na pretočnem prvem stebru, kamor delovno aktivni na eni strani vplačujejo prispevke, upokojenci pa na drugi strani ta denar dobivajo kot pokojnino. Težava je v tem, da približno 5,4 milijarde evrov letno plačanih prispevkov pokrije le 80 odstotkov potreb pokojninske blagajne in da mora država iz proračuna že zdaj za pokojnine in druge izdatke pokojninske blagajne dodati 1,2 milijarde evrov letno.

Prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje in socialni prispevki v deležu BDP so pri nas že visoki (15,8 odstotka v primerjavi z devetimi odstotki v povprečju držav OECD), zato za višanje prispevne stopnje za prvi steber ni več prostora, meni glavni analitik GZS Bojan Ivanc.

62,4

odstotka je bila lani na ravni EU stopnja zaposlenosti starejših, starih med 55 in 64 let,

55,2

odstotka pa je bila stopnja zaposlenosti starejših pri nas

Tudi v GZS vidijo še neizkoriščene možnosti v drugem stebru, kjer se je v dobrih dveh desetletjih akumuliralo komaj tri milijarde evrov denarja oziroma komaj pet odstotkov BDP.

“Pokojninski stebri prinašajo stabilnost in zelo veliko denarja,” poudarja dr. Aleš Berk Skok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Države z dobrimi praksami gradijo na pretočnem prvem in dveh naložbenih stebrih, med katerimi v drugega plačujejo delodajalci in delojemalci, država pa ga krepi z davčnimi olajšavami. Tretji steber je prostovoljen in v njem za svojo pokojnino plačuje vsak sam.

Slovenija bi se morala odločiti, ali naj bo drugi steber obvezen ali zgrajen po opt-out sistemu, kar pomeni, da bi bil vsak delavec vanj avtomatsko vključen, če se ne bi iz njega izrecno izključil. Prostovoljnost, kot jo poznamo sedaj, povzroča, da v drugem naložbenem stebru varčuje le okoli 600.000 oziroma 60 odstotkov zavarovancev. Izziv za državo bi moralo biti tudi spodbujanje ljudi, naj prostovoljno varčujejo v tretjem stebru. K takšnemu dolgoročnemu varčevanju je najtežje pritegniti ljudi z nizkimi prihodki, zato bi veljalo zanje uvesti izdatne davčne olajšave, svetuje Berk Skok.


Najbolj brano