Namesto kakovostne lokalne hrane promovirajo diskontne trgovce

Medtem ko je kmetijska ministrica zadovoljna z učinkom spremljanja cen živil, se na drugi strani vrstijo kritike. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij opozarjajo, da bo imel ukrep negativne posledice na slovenske proizvajalce hrane, v podjetju Pivka perutninarstvo pa, da dobavitelji nimajo več rezerv in da lahko prenašanje stroškov v breme proizvajalcev dolgoročno prinese tudi stečaje.

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij  opažajo, da se pritiski 
trgovine po znižanju cen pri dobaviteljih z uvedbo primerjalnika 
cen že krepijo.
Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij opažajo, da se pritiski trgovine po znižanju cen pri dobaviteljih z uvedbo primerjalnika cen že krepijo. 

SLOVENIJA, PRIMORSKA > Potem ko so se po sestanku z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v popisovanje cen košarice osnovnih živil vključili tudi trgovci, je bila ob drugem popisu cena košarica za 13,5 odstotka cenejša kot ob prvem, posamezne skupine živil pa so se v povprečju pocenile za sedem odstotkov. Pri nekaterih živilih je akcijska cena postala redna, kar pomeni, da so se pocenila, je zadovoljna resorna ministrica Irena Šinko.

Ocenjuje, da gre za učinkovit ukrep. In tudi, da nezadovoljstva med trgovci, ki so po prvem popisu opozorili na napake in nepravilnosti, ne bo več, saj da so razjasnili, kateri artikli spadajo v posamezne skupine. Popisovalca bo odslej pri popisu spremljal trgovec, bodo pa obiski popisovalcev še vedno nenapovedani.

Cenovni razkorak v drugo manjši, košarica pa cenejša

Cenovni razkorak med najcenejšo in najdražjo košarico 15 osnovnih živil in petih dodatnih sezonskih je pri drugem popisu znašal slabih šest evrov, medtem ko je v prvem popisu dosegel skoraj 11 evrov. Takrat je najcenejša košarica v Eurospinu stala 47,38 evra, najdražja v Tušu pa 58,23 evra, pri drugem popisu pa je bila košarica najcenejša v Hoferju (40,43 evra), najdražja pa v Mercatorju (46,37 evra).

Primerjava, kjer šteje najnižja cena

Če je ministrstvo s primerjalnikom torej želelo s pritiskom na trgovce doseči, da ne bi dvigovali vsaj cen izbranih skupin živil, jim je to uspelo. Toda očitki poznavalcev, da je ob zelo razpršenem trgu takšna pavšalna primerjava nekorektna, saj ne primerja enakih, temveč tudi povsem neprimerljive izdelke, ostajajo, pa tudi, da je primerjalnik namenjen le cenovno najbolj občutljivim potrošnikom, ki jih zanima predvsem najnižja cena, ne pa tudi kakovost, blagovna znamka, slovensko poreklo, zaščitni znak …

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS menijo, da ukrep ni premišljen in bo imel negativne posledice na slovenske proizvajalce hrane. “Prav tako ne upošteva različnih poslovnih modelov, ki jih imajo trgovci v Sloveniji. Spodbuja namreč prodajo trgovskih blagovnih znamk in s polic izloča domače dobavitelje z lastnimi blagovnimi znamkami, ki so jih gradili desetletja.”

Janez Rebec

predsednik uprave skupine Pivka - Delamaris

“Morda bi lahko obstoječi primerjalnik cen spremenili tudi v primerjalnik kakovosti, kjer bi bila v osnovnem sporočilu kakovost in trajnost izdelkov, cena pa bi bila kot posledica te ponujene vrednosti v sekundarnem sporočilu.”

Kot neprimerno izpostavljajo tudi odločitev ministrstva, da primerjalnik objavi na spletni strani Naša super hrana, ki je namenjen promociji kakovostne lokalno pridelane in predelane hrane ter ozaveščanju potrošnikov. S primerjalnikom cen pa se, nasprotno, brezplačno promovira predvsem diskontne trgovce in trgovske blagovne znamke, opozarjajo na zbornici. Na ministrstvu se branijo, da se ta spletna stran uporablja za objavo različnih informacij in novic, povezanih s hrano, ki so namenjene potrošniku, med katere sodi tudi primerjalnik.

Pritiski na dobavitelje se krepijo

Na zbornici tudi opažajo, da se pritiski trgovine po znižanju cen pri dobaviteljih s tem ukrepom že krepijo. “In ta proces bo šel vse do primarnega proizvajalca. Rezultat bodo pritiski na zniževanje cen, razmerja v verigi pa bodo ostala nespremenjena.” Da bi bilo treba cene sistematično spremljati cen po celotni verigi, je sicer že opozorila tudi Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije. “Če spremljanje cen ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo - postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov,” je ocenil njen predsednik Roman Žveglič.

GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

“Ukrep spodbuja prodajo trgovskih blagovnih znamk in s polic izloča domače dobavitelje z lastnimi blagovnimi znamkami, ki so jih gradili desetletja.”

Kaj menijo o primerjalniku, glede na to, da so v primerjavo zajeti tudi njihovi proizvodi, smo vprašali tudi nekatere primorske živilce. V Pivki perutninarstvo, katerih piščančji file z znakom Izbrana kakovost Slovenije in znakom Višja kakovost se primerja tudi s filejem diskontnega trgovca, se strinjajo, da lahko v primerjalniku potrošnik sicer že sedaj vidi nekatere certifikate, ne pa vseh pomembnih parametrov kakovosti nekega lokalnega izdelka.

Strinjajo se, da so potrošniki cenovno občutljivi, cene primerjajo s pomočjo katalogov, vendar pa po njihovi oceni z novim orodjem niso pridobili veliko dodatnih informacij. “Trgovci pa za navedene izdelke zdaj gotovo lažje pritiskajo na nižanje cen do svojih dobaviteljev, ki pa nimamo več rezerv. Cene energentov in surovin so se povišale in podjetja moramo zagotoviti pravične cene svojih izdelkov. Kratkoročno si lahko zatiskamo oči, da inflacije ni, dolgoročno prenašanje stroškov v breme proizvajalcev pa lahko prinese tudi stečaje,” opozarja Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka - Delamaris.

Janez Rebec Foto: Lep Caharija

Težava se lahko po njegovem okrepi, v kolikor se bodo na trgu Evrope pojavili občasni viški izdelkov nizke ali nepreverjene kakovosti, ki lahko pridejo na naš trg. “Če se bodo cene omejevale, bodo lahko domače prodajne police, ki jih dnevno oskrbujemo z našimi izdelki, ostale tudi prazne. Izdelke bodo morda proizvajalci nudili tudi le tistim, ki jim bodo priznali pravično ceno.”

Primerjalnik cen naj postane tudi primerjalnik kakovosti

Na vprašanje, kako bi bilo treba izpeljati primerjavo, da bi bila ta bolj korektna in enakopravna, pa Rebec pravi, da bi morda lahko obstoječi primerjalnik cen spremenili tudi v primerjalnik kakovosti, kjer bi bila v osnovnem sporočilu kakovost in trajnost izdelkov, cena pa bi bila kot posledica te ponujene vrednosti v sekundarnem sporočilu. Za večjo preglednost sistemov pa bi lahko, kot še pravi, korak več naredili že znotraj službe Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki mora na napake ali morebitne nepravilnosti v verigi preskrbe s hrano opozarjati že po svoji funkciji.

Na zbornici pa še pravijo, da bi pričakovali več strokovnosti pri izvajalcu storitve. “Je pa težko primerjati in enakopravno vrednotiti proizvajalčeve blagovne znamke s trgovskimi blagovnimi znamkami za posamezne izdelke, ki so lahko različne mase, različne sestave in načina izdelave.”


Najbolj brano