Najbolje plačani zdravniki do približno 17.000 evrov bruto

So zaposleni v bolnišnicah, vključeni v delo s covid bolniki, v mesecih, ko je pri nas veljala najbolj neugodna statistika, opravili dvakrat več dela? Na to kažejo najvišje izplačane bruto plače v obeh regijskih bolnišnicah na Primorskem januarja in februarja letos, saj so v primerjavi z začetkom lanskega leta podvojene. To lahko zavede, saj zneski niso nujno primerljivi, čeprav bodejo v oči. Bolj realni pokazatelj so skupni zneski za plače, ki so narasli za približno 60 odstotkov, največ na račun covid dodatkov.

PRIMORSKA > Javnost vsake toliko razburijo podatki o bruto mesečnih prejemkih zaposlenih v javnem sektorju. Že lani se je to zgodilo ob obelodanjenju plač zdravnikov, letos spet. Najvišji bruto izplačili zaposlenima v Splošni bolnišnici Franca Derganca Nova Gorica ter v Splošni bolnišnici Izola sta januarja in februarja nanesli malenkost čez oziroma malo manj kot 17.000 evrov. “Kriva” je statistika o covidu-19, ki diktira tudi, kdaj so zaposleni upravičeni do dodatkov k plačam za izredne razmere. Ti so zaposlenim v zdravstvu na vseh položajih - od čistilke do zdravnika - plače na prvi pogled podvojili.

Dve vrsti dodatkov

Najvišja bruto izplačila v šempetrski in izolski bolnišnici po posameznih poklicih po mesecih bodeta v oči. Že plače v običajnih razmerah se zdijo visoke, tudi tiste za negovalno osebje. In ko je država razglasila epidemijo, so se zneski le še povišali.

Razlog je sistem plač v javnem sektorju. Vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Ernest Gortan je povedal, da “na podlagi veljavne zakonodaje in sprejetih internih aktov pripadajo zaposlenim v bolnišnici dve vrsti dodatkov, in sicer dodatek za delo v rizičnih razmerah, skladno z veljavno kolektivno pogodbo za javni sektor, ter dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covid-19 skladno z veljavnim interventnim zakonom.”

Dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada vsem zaposlenim, ki v bolnišnici delo opravljajo v nevarnih pogojih dela, in znaša 65 odstotkov bruto urne postavke osnovne plače. Dodatek za neposredni stik s covid-19 bolniki, če ga tako poenostavljeno imenujemo, pa pripada zaposlenim za delo v sivih in rdečih conah bolnišnice. “Med temi so zlasti zdravstveni delavci in sodelavci,” je pojasnil Gortan. Dodatek znaša 30 odstotkov bruto urne postavke osnovne plače, obračuna se za čas, ko zaposleni dela z ljudmi, ki bi lahko bili pozitivni.

Iz izolske ustanove so nam poslali bolj zapletena pojasnila, ampak v osnovi naj bi tam veljalo enako. Torej vsakdo, ki pride v covid obdobju delat v zavod, prejme 65-odstotni dodatek. Če dela na mestu, kjer je večja izpostavljenost možnosti okužbe, pa še 30-odstotno doplačilo. Takšna mesta so poleg covid oddelka (navadnega ali intenzivnega) triaža potencialno okuženih bolnikov, urgenca in urgentne ambulante, sive cone urgence in urgentnih ambulant, delovišča za odvzem vzorcev za bris in nujna medicinska pomoč covid-19 pacientom ali pacientom iz sivih con.

Masa plač ni narasla niti za dve tretjini

Vendar ko vzamemo v zakup maso za plače v covid in ne-covid obdobju v obeh največjih primorskih zdravstvenih ustanovah, kakor tudi najnižja izplačila, postane podoba nekoliko drugačna.

V Šempetru je januarja in februarja 2020 za plače šlo slabe 4,5 milijona evrov bruto, septembra lani skoraj 2,16 milijona, letos januarja in februarja pa 6,8 milijona. V izolski bolnišnici je podobno: bruto znesek za prva dva meseca leta je z lanskih štirih milijonov evrov narasel na letošnjih 6,8 milijona, medtem ko je septembra znašal 1,9 milijona. V zavodu so poudarili, da so covid doplačila strošek zvišala za dva milijona evrov, preostalih 820 tisočakov so dodali drugi razlogi. Skratka, izredne razmere niso stroška za plače ne v eni ne v drugi bolnišnici zvišali niti za 65 odstotkov.

In najnižja mesečna izplačila to dodatno osvetlijo. V Šempetru je najslabše plačani tudi januarja letos prejel manj kot tisočaka bruto, februarju je dobil 1172 evrov. Lani v primerljivem obdobju je bil znesek 850 evrov, torej ne znatno nižji. V izolski bolnišnici je najslabše plačanim statistika koronavirusa nekoliko bolj napolnila žepe, saj so na začetku lanskega leta dobili 792 in 741 evrov, letos pa 1414 oziroma 1344.

Različna merila

Zaupnik Sindikata zdravstva Slovenije v šempetrski bolnišnici Klemen Šuligoj je pojasnil, zakaj prihaja do neujemanja. Poudarja, da je najvišja izplačila po mesecih težko primerjati, ker ne gre nujno za istega prejemnika. Vsakič je “na vrhu” lahko nekdo drug, njegov prejemek lahko izstopa, ker zajema poračun dodatkov za nekaj mesecev.

Zgolj najvišja izplačila pa lahko zavedejo tudi, ker čeprav bi dvoje covid dodatkov nekaterim zaposlenim v bolnišnicah lahko podvojilo mesečni prejemek, ni čisto tako. Po besedah Šuligoja je vprašanje covid dodatkov večplastno in “žal ne sledi dejanski izpostavljenosti rizičnim razmeram.” Vsaj v Šempetru, prvi sogovornik, so v tem sistemu anomalije.

Če je po eni stani tudi upravi, zdravstvenemu osebju na “navadnih bolnišničnih oddelkih”, ljudem, ki nimajo stika s covid pozitivnimi, priznan splošni 65-odstotni dodatek, ki naj bi ga sicer prejemal ves javni sektor, pa “bolničar, ki dela na vhodnih vratih bolnišnice (vstopni točki v bolnišnico, kjer vstopajo tudi covid pozitivni), ni upravičen do 30-odstotnega dodatka,” trdi sindikalist. Enako vzdrževalci, ko pridejo na covid oddelek, pomivalci posode v kuhinji ...

“Medicinske sestre, čistilke, ostalo strežniško osebje, ki dela v sivih in rdečih conah, mora do minute natančno beležiti to delo, zato so njihova izplačila dodatkov mizerna,” nadaljuje Šuligoj. Negovalno osebje naj ob tem še ne bi prejelo dodatkov za letos. Zdravniki pa da dobivajo oba dodatka za 24 ur dežurstva, čeprav lahko delajo s covid pacienti le nekaj ur. “Tako zlorabljanje sistema obsojam,” zaključuje Šuligoj in pričakuje ukrepanje.

---