Dodatki še za tiste, ki jih je PKP7 pozabil

Osmi protikrizni paket (PKP8) med prejemnike solidarnostnih dodatkov vključuje še nekatere skupine prebivalcev, ki so iz PKP7 izpadle. Med glavnimi ukrepi, ki jih izpostavljajo na vladi, pa so državno sofinanciranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.

LJUBLJANA > PKP8 je zdaj v potrjevanju pred poslanci. Med glavnimi ukrepi, ki jih predlaga vlada, je podaljšanje čakanja na delo za obdobje od začetka februarja do konca aprila, z možnostjo podaljšanja s sklepom vlade še dvakrat za mesec dni.

50 evrov za subvencijo minimalne plače

Ministrstvo za delo, ki je bilo glavni pripravljalec predloga PKP8, je v njem predvidelo tudi državno pomoč za dvig minimalne plače z 940 na 1024 evrov bruto po novem letu. Delodajalcem, ki trdijo, da v sedanjih gospodarskih razmerah tolikšnega dviga ne zmorejo plačati sami, bi šla država naproti, tako da bi jim za delavce na minimalni plači plačala po 50 evrov mesečne subvencije. To bi veljalo za prvo polovico letošnjega leta.

Tri dni bolniške brez obiska zdravnika

Že PKP5 je določil, da bo lahko delavec letos ostal tri dni na bolniški brez zdravniškega potrdila o upravičeni zadržanosti z dela. PKP8 določa natančnejša pravila, kako bo to potekalo. Delavec bo takšno kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni lahko uveljavljal enkrat letno v enem kosu. O kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni bo moral prvi dan odsotnosti pisno ali elektronsko obvesti delodajalca. Če bo po treh dneh osebni zdravnik presodil, da mora delavec še naprej ostati na bolniški, se bo štelo, da pravice do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoristil. Če bo delavec doma ostal manj kot tri zaporedne dni, pa bo veljalo, da je svojo pravico za leto 2021 v celoti porabil. Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika se bo začela izvajati, ko bo PKP8 sprejet in objavljen v Uradnem listu.

Po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja se v drugi polovici leta obeta drugačen pristop; država bi takrat delodajalce razbremenila pri plačilu prispevkov za socialno varnost. S tem namenom bi najnižjo osnovo začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Vlada pri pripravi PKP8 ni prisluhnila mnogim predlogom socialnih partnerjev. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so, denimo, zahtevali, da naj država obrtnikom in podjetnikom, ki so zaprti že mesece, povrne nadomestilo za izpad prometa, ukrepe pa oblikuje tako, da bodo enostavni in pregledni, brez odvečne birokracije.

Med drugim je bil preslišan tudi predlog sindikatov, naj država plača stoodstotno nadomestilo plače delavcem, ki so v karanteni zaradi tesnega stika z okuženo osebo. Po opozorilih sindikatov se prav zaradi 80-odstotnega nadomestila plače v primeru karantene nekateri delavci, ki imajo blage simptome ali so bili v tesnem stiku, izogibajo testiranju in še vedno prihajajo na delo.

Z novimi boni bi bila zagata
Med ukrepi, nanizanimi v predlogu osmega protikoronskega zakona, ni bonov oziroma vavčerjev za športne in kulturne dejavnosti, ki jih je predlagala GZS. Bon za kulturo (100 evrov za odrasle, 50 pa za otroke) bi tako po predlogu GZS bilo mogoče uporabiti za obisk kulturnih prireditev ali nakupa kulturnih dobrin (knjig). V svetu kulture bi uvedba bonov naletela na toplo dobrodošlico, v ministrstvu za kulturo pa je analiza tega predloga naplavila nekatere pomisleke. Kot prvega so izpostavili problem sledljivosti. “Za nakup knjig namreč ni potrebna identifikacija z osebnim dokumentom, kot za prenočišče, zaradi česar se ne moremo izogniti nedovoljenim prenosom,” so pojasnili in dodali, da je tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc opozoril, da s Fursom nikakor niso našli rešitve za zagotovitev preglednosti nad koriščenjem. Zagata bi bila tudi z merili, kaj je kulturni dogodek in kaj ni, oziroma kako določiti, kateri so še dogodki, ki bi jih lahko tako podpirali, in kateri ne. Glede na povprečni okus bi spet izpadla ravno kakovostna ustvarjalnost višje estetike in bi se financirala predvsem industrija zabave, so nizali pomisleke. Eden od njih je tudi, ali bi vrednost morebitnih bonov na koncu pristala v najbolj ogroženih panogah na področju kulture. “S tem ne bi reševali najbolj prizadetih panog (gledališča, kinematografi), ker te v tem trenutku tako in tako ne morejo delovati in bi torej ljudje bone koristili za dejavnosti, ki lahko tečejo tudi prek spleta in niso tako ogrožene.”Prav zato, da bi okrepili konkretno in najbolj prizadeto dejavnost, so proračun ministrstva za kulturo za leti 2021 in 2022 povečali; naslednje leto celo za 36 milijonov na 236 milijonov, kar je rekord v zgodovini Slovenije.V ministrstvu za šport so pojasnili, da so že v okviru sedmega protikoronskega zakona predlagali vavčerje za športne dejavnosti, a predlog ni bil sprejet. Predvsem zato, ker bi to za seboj potegnilo plaz predlogov za vavčerje še za druge dejavnosti. SR

Solidarnostni dodatki za nove skupine ljudi

Predloga PKP8 se bodo razveselile nekatere skupine prebivalcev, ki v prejšnjem paketu niso dobile kriznega ali solidarnostnega dodatka. Krizni dodatek v višini 200 evrov so z decembrsko plačo dobili delavci, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne. A prav decembra so nekateri delavci, ki bi sicer sodili v to skupino, dobili izplačilo poslovne uspešnosti ali dela poslovne uspešnosti. PKP8 bo zdaj določil, da se izplačilo poslovne uspešnosti ne upošteva v izračun dvakratnika minimalne plače, tako da bodo ti delavci krizni dodatek dobili naknadno.

Predlog PKP8 širi tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Sorazmerni del solidarnostnega dodatka za upokojence bodo dobili še prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Do 50 evrov enkratnega dodatka bodo upravičeni polnoletni dijaki, do 150 evrov pa brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020, ter nekateri vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. 150 evrov bo država namenila tudi študentom, ki se izobražujejo na tujih visokošolskih ustanovah.

---