Akacija je za čebelarje izgubljena

Izjemno nizke temperature, sneg in pozeba, ki so tudi Primorsko prizadele v zadnjih dneh, so veliko škode povzročile tudi čebelarjem. Že peto leto zapored bo tako za primorske čebelarje izgubljen ves pridelek akacije (rubinje). Ti zdaj računajo tudi na denarno pomoč države.

PRIMORSKA > “Prvi del čebelarske sezone je praktično izgubljen. Saj narava si bo opomogla in drevje bo še cvetelo, ampak medenja ne bo,” ugotavlja predsednik ilirskobistriškega Čebelarskega društva Anton Žnideršič Aleksander Primc. Na Bistriškem so se v nižinskih legah temperature v torek in sredo ponoči spustile tudi do -11 stopinj Celzija, kar je bilo usodno za večino rastlin v cvetenju. “Najbolj je prizadeta akacija, pa sadno drevje, kjer so že bili cvetni nastavki, zgodnje češnje, tudi lipa je precej uničena,” našteva Primc, ki zdaj vse upe polaga na pašo javorja, kostanja in hoje v snežniških gozdovih.

Tudi čebelarji na Krasu so izgubili vse pomladne paše. “Zelo slabo se nam piše. Travniki so dobesedno požgani. Rešeljike, divje češnje, akacije in regrata letos ne bo. Kar pomeni, da se bodo čebelje družine zato počasneje razvijale in ne nazadnje tudi slabše opraševale ostale rastline,” razlaga dolgoletni sežanski čebelar Ivan Atelšek. Ocenjuje, da bo letošnji pridelek najmanj za polovico manjši od lanskega.

Ivan Atelšek

kraški čebelar

“Zelo slabo se nam piše. Travniki so dobesedno požgani. Rešeljike, divje češnje, akacije in regrata letos ne bo.”

Sreča v nesreči je, da je zaradi precej dolge zime tudi razvoj čebeljih družin nekoliko upočasnjen. “Že kar dva meseca čebelje družine stagnirajo. Niso se razvijale po pričakovanjih, kot je bilo to v prejšnjih letih,” pravi Atelšek.

Zaradi poznejše vegetacije manj škode na Postojnskem

Tudi predsednik Čebelarskega društva Postojna in Čebelarske zveze Antona Žnideršiča Primorske in Notranjske Vladimir Fajdiga meni, da pozeba na sam razvoj čebeljih družin na Notranjskem ne bo imela večjega vpliva, saj je tu običajno razvoj čebel poznejši: “Previdni čebelarji, ki niso prehitro širili svojih čebeljih družin, ne bodo imeli posebnih težav. Pelodne paše, ki je nujna za razvoj, bo zagotovo dovolj.”

Pozeba je še najmanj prizadela čebelarje na Postojnskem in Pivškem, saj vegetacija tam večinoma še ni bila v razvoju. Pašo bo reševal tudi regrat. “Škodo na divji češnji na vzhodnih pobočjih Nanosa bo treba še oceniti. Nekaj je zagotovo bo. Upamo, da pozeba ni škodila lipi in javorju, pa da nas gozd in gozdna podrast ne bosta pustila na cedilu,” ostaja optimističen Fajdiga, ki zdaj pričakuje velik pritisk čebelarjev na notranjske gozdove.

Pričakujejo pomoč države

Čebelarji upajo tudi na denarno pomoč države. Očitno pa se bodo morali na hitre vremenske spremembe kar privaditi. “Vreme do narave in čebel zadnja leta res ni prijazno. Tudi čebelarji se bomo morali temu prilagoditi. To se že kaže v nekaterih novih drevesnih vrstah paše, ki do zdaj niso bile tako močno prisotne, so pa očitno bolj odporne na mraz,” razmišljanje o prihodnosti čebelarstva sklene Primc.

---