Gregor Grahor: “Ni mi vseeno za prihodnost mladih!”

“Zelo se zanimam za stvari okoli sebe - kaj se dogaja okoli mene v družbi,” je rdeča nit pogovora z mladeničem, ki se je po zaključeni madaturi vpisal na študij ekonomije. Zanimajo ga tudi psihologija, sociologija, politika. V prostem času veliko bere, od zgodovinskih knjig do avtobiografij zgodovinskih osebnosti.

Gregor Grahor je vpisan na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, ob 
študiju pa je tudi družbeno aktiven. Foto: Brout Živulović/BOBO
Gregor Grahor je vpisan na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, ob študiju pa je tudi družbeno aktiven. Foto: Brout Živulović/BOBO

Dogodkov Evropskega mladinskega parlamenta (EMP) se je udeleževal, ker se je želel naučiti javnega nastopanja, zagovarjanja argumentov, želel je spoznati odnose med različnimi ljudmi. “Pri EMP sem spoznal veliko mladih, tudi Primorcev, ki jim ni vseeno za prihodnost naše družbe.”

Čeprav študira ekonomijo, Gregor Grahor pravi, da v Sloveniji nima skoraj nobenega osebnega stika s kakšnim posameznikom, ki je uspešen na področju ekonomije. “Ne poznam zgodb uspešnih ljudi in najbrž sem tudi zaradi tega glede svoje prihodnosti v Sloveniji bolj pesimističen. Če bi imel že med študijem možnost priti v strokovne kroge, bi se moj pogled na družbeno situacijo zagotovo nekoliko spremenil.” Meni, da v te kroge težko prideš z delavnostjo, ampak le s pomočjo neformalnih vez in poznanstev. “Tega pa ne želim početi,” še doda. “Zdi se mi, da moraš biti v Sloveniji res izredno priden, da uspeš, kar zahteva ogromno napora, ali pa moraš imeti dobre veze. Ekonomistov je v Sloveniji veliko, zdi se mi, da je težko uspeti.”

Gregor Grahor

•Iz vasi Šepulje, Občina Sežana.

•Vpisan je na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Pred tem je obiskoval Gimnazijo Sežana.

•Bil aktiven pri Evropskem mladinskem parlamentu Slovenija (EMP), kjer se je udeleževal debat, sej, okroglih miz, kjer mladi iz Slovenije in drugih evropskih držav iščejo ter predlagajo rešitve za različne družbene probleme.

•Vodil maturanski ples kot povezovalec programa na Srednji šoli Sežana.

•Sodeloval v kvizu Milijonar s Slavkom Bobovnikom.

Gregor Perič v pogovoru z Gregorjem Grahorjem (v sredi), Tadejem Kobalom (v dnu fotografije) in Matejem Svetino (na fotografiji zgoraj). Foto: SMC

Mladi so pesimistični

Kritičen je tudi do izobraževalnega sistema. “Šola je premalo povezana z realnim svetom in z gospodarstvom.” Pravi, da se je na srednji šoli po njegovem mnenju naučil premalo. “Učili so nas samo pomnjenja podatkov na pamet. Poleg tega se lahko skoraj vsega, česar te učijo v šoli, naučiš doma, iz dobrih zapiskov. Manjka to, da bi nas spodbujali k učenju t.i. mehkih veščin, na primer dela v skupini, javnega nastopanja, pa tudi kritičnega razmišljanja, saj so v današnjem času te sposobnosti ključne pri iskanju kariernih priložnosti.”

Poslanec bo Gregorjev “svetovalec”

Gregorja Grahorja poleg politike zanima tudi ekonomija, zato smo k sodelovanju povabili predsednika parlamentarnega odbora za gospodarstvo in nekdanjega izolskega podžupana Gregorja Periča. Poleg Gregorja sta se z njim srečala še Tadej Kobal in Matej Svetina.

“Prosim, tikajmo se,” je Perič dejal fantom. Gostje so imeli veliko vprašanj v zvezi s poslančevimi izkušnjami s kandidaturo za evroposlanca, pa o tem, kako poteka komuniciranje politikov z novinarji in obratno. Gostitelj jim je pojasnil tudi, kako se je na začetku politične poti odločil za politično stranko, o svojih pogledih na trenutno dogajanje v politiki ... Vsi trije so bili presenečeni nad poslančevo dostopnostjo, tovrstni vtis je utrdilo še naključno srečanje s poslancem Markom Bandellijem. Gregor Grahor je ob koncu druženja povedal, da je bilo srečanje pozitivna in informativna izkušnja

Končni izkupiček: poslanec bo postal Gregorjev “svetovalec”. Področji, ki Gregorja posebej zanimata, sta investicijsko bančništvo in gospodarska diplomacija, in poslanec mu bo pomagal do stikov in povezav z ljudmi na teh področjih.

Gregor Grahor: “Sprememb nas je strah, ker uživamo v statusu quo. In ne gre nam slabo, ni pa ambicij, da bi kot družba postali boljši.”

Opaža, da je v Sloveniji veliko mladih pesimističnih glede svoje prihodnosti. “Mladi ne vidimo dovolj priložnosti za uspeh v Sloveniji, premalo imamo stika z uspešnimi podjetji, premalo uspešnih ljudi spoznamo med šolanjem. Mnogi moji kolegi se bojijo, da po zaključenem študiju ne bodo dobili zaposlitve, za katero so se izobraževali.” Meni, da bi moral šolski sistem mladim zagotoviti več priložnosti v Sloveniji, “v času šolanja bi morali dobiti uporabno znanje, izkušnje, ki bi nam olajšale nadaljnjo karierno pot, a pogosto žal ni tako,” je kritičen.

“Mladi gredo raje tja, kjer dobijo novo izkušnjo, priložnost, ki zadovolji njihove ambicije, in tam tudi ostanejo. V Sloveniji ostajajo ljudje, ki teh ambicij nimajo, ki uživajo v tem, da se nič ne spremeni in se zato bojijo sprememb.”

Status quo je ovira za napredek družbe

Gregor je prepričan, da do potrebnih sprememb, ki bi mladim omogočile, da bi se v Sloveniji dobro počutili in bi svojo karierno pot lažje ustvarjali, ne pride, ker se Slovenci sprememb bojimo. “Strah nas je, ker uživamo v statusu quo. In ne gre nam slabo, ni pa ambicij, da bi kot družba postali boljši. Zadovoljni smo s svojim življenjskim slogom, čeprav mnogi v Sloveniji živijo pod pragom revščine, ampak očitno je to za nas še vedno dovolj dobro. Morda imamo to v genih.” Gregorju se zdi, da kot družba stagniramo. “Mladi si želimo izkusiti nekaj novega, saj smo v letih, ko smo avanturisti. Dovolj priložnosti za ambiciozne mlade pri nas ni, zato se mnogi izseljujejo v tujino. Raje greš tja, kjer dobiš novo izkušnjo, priložnost, ki zadovolji tvoje ambicije, in tam tudi ostaneš. V Sloveniji ostajajo ljudje, ki teh ambicij nimajo, ki uživajo v tem, da se nič ne spremeni in se zato bojijo sprememb.”

Področji, ki Gregorja Grahorja posebej zanimata, sta investicijsko bančništvo in gospodarska diplomacija. Poslanec Gregor Perič mu bo pomagal do stikov in povezav z ljudmi na teh področjih.

Kritika brez volje za spremembe

Pove še, da opaža, da se velika večina ljudi ni pripravljena pogovarjati o idejah za spremembe, za napredek, “veliko pa jih je pripravljenih kritizirati. Mladi, ki so ambiciozni, vidijo, da ni želje po spremembah, tega se ne da skriti. V takšnem okolju je težko karkoli doseči. Če se kdo izpostavi, je hitro popljuvan. Tega se mladi v Sloveniji bojimo, v tujini nas nihče ne pozna in tam si več upamo.”

“Mlade v središče politike”
Ne le, da smo na spremembe kot narod kar odporni; bolj so nujne, hitreje postanejo talec političnih igric. Izzive znamo reševati samo z zahtevami po še več javnih sredstev. Estonski in finski šolski sistem npr. porabita manj sredstev od povprečja OECD, pa sta nadpovprečno uspešna. Njihovo izobraževanje ni togo in faktografsko, ampak ima v ospredju šolarja in njegove kompetence. Morda zato utegne pri nas menjavanje generacij vendarle prinesti preboj. Ne moremo, denimo, govoriti o pokojninah, ne da bi imeli pred očmi tudi mlade, ki jih bodo omogočali. Zavedanje o medgeneracijski soodvisnosti je pri okoljskih temah šla še korak dlje, postaja del občega besednjaka in postati bo moralo tudi del politične prakse. Zakaj je 16-letna Greta vznejevoljila mnoge? Ne samo, ker so se mladi čez noč znašli v vlogi političnih akterjev, ampak tudi zato, ker vprašanja o (ne)trajnosti našega življenjskega sloga silijo v tektonske spremembe načina razmišljanja in ravnanja slehernega izmed nas. Gregor Perič, poslanec DZ

Preberite še:

Pospešek karieri - tisto, kar na začetku vsakdo potrebuje

Častni pokrovitelj projekta Primorski pospešek je Marjan Šarec


Preberite še


Najbolj brano