Zanemarjene čebele učitelja čebelarstva

Umazani panji, mrtve čebele, star vosek, posušeno ptičje gnezdo, mrtva podgana, razbite letve, sredi hude pomladanske suše niti kaplje vode, izropani panji ... To je slika več čebelnjakov okrog Kazelj, Grahovega Brda in Utovelj. Da mora čebelnjak urediti, je lastniku aprila naložila tudi pristojna inšpekcija. In kdo je lastnik? Boris Seražin z Rakeka, eden največjih čebelarjev v Sloveniji, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev in soavtor priročnika o čebelarjenju.

Takšna je slika enega od panjev Borisa Seražina pri Kazljah.
Takšna je slika enega od panjev Borisa Seražina pri Kazljah.  

KAZLJE > “21. aprila je uradni veterinar Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, območni urad Koper, opravil nadzor čebelnjaka na lokaciji Drenje pri Kazljah. Ugotovil je, da je bila zadnja stena čebelnjaka poškodovana. V čebelnjaku je bilo več iztrošenih predmetov, kot satnice, satovje, spužve ... Nekaj panjev je bilo praznih, iz zasedenih so izletavale čebele,” so nam sporočili s pristojne inšpekcije in dodali: “Čebelarju je bila izdana odločba, s katero se je odredil pregled na prisotnost hude gnilobe v tem čebelnjaku. Strokovnjak Nacionalnega veterinarskega inštituta je opravil klinični pregled čebel in ni postavil suma na hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelar je tudi že saniral poškodbo čebelnjaka. Ostala stojišča bodo še naknadno pregledana.”

Razbito, zapuščeno in zanemarjeno stojišče s panji.

10

zabojnikov z

850

panji čebel naj bi imel Boris Seražin na Krasu

Čebelar Boris Seražin: “Kriv je polh”

A čebelar Boris Seražin se ne čuti krivega: “Za umazanijo na zadnji strani je kriv polh. Panji so bili prazni, kar je bilo v njih dobrega, je pojedel polh. Odprl je zadnja vrata in prišel notri. Ni bilo ne prvič ne zadnjič. Polhi mečejo dol stene, potegnejo ven satje, v dveh dneh potegnejo vse ven. Pa ne samo polhi. V enem čebelnjaku imam tudi kuno, ki mi dela tako škodo, da je imam že dovolj in bo dobila pol kile strupa.”

Čebelarji, s katerimi smo se pogovarjali o škodi zaradi polhov, pravijo, da delajo polhi škodo samo v zapuščenih panjih: “Vsak panj ima na zadnji strani mrežico, skozi katero polh ne more,” nam je povedal eden od čebelarjev.

Toda Seražin trdi drugače: “Za polhe se ne da zapreti, naredijo luknje kamor koli - v strop, steno. Jaz imam sicer nakladne panje, ki so odprti, mrežico na zadnji strani pa so podgane, polhi in kune sposobni kar pregristi.”

Na vprašanje, ali so bili njegovi panji res prazni, kot trdi, ali tudi naseljeni s čebelami, kot je zapisala inšpekcija, pa odgovarja: “Čebelnjak je bil zaklenjen, zadaj je imel poškodbo od medveda, ki je še nisem saniral. Čebelnjak je naseljen, a glede na to, da imam v njem rezervne družine, je bil naseljen samo toliko, kolikor sem lani naredil rezervnih družin. Večina panjev je bilo praznih, očiščenih.”

Atelšek: “Polhi ne delajo škode”

Tudi dolgoletni predsednik Čebelarskega društva Sežana in eden večjih čebelarjev na Krasu Ivan Atelšek Seražinove navedbe o polhih zanika: “Polhi pridejo, ponavadi jeseni, tudi jaz jih imam, a mi ne delajo škode. Naredijo luknjico v pod, a jih polovim ali pa to storijo kače. Niti slučajno pa ne izropajo panja.” Tudi drugi glodalci pri redno oskrbovanih in urejenih čebelnjakih ne povzročajo škode, še doda opažanja kraških čebelarjev. Z električnimi pastirji pa so močno zmanjšali tudi škodo zaradi napadov medvedov.

Dobra čebelarska praksa v praksi

Seražin meni, da so inšpektorji prišli k njemu na prijavo škodoželjnih čebelarjev: “Ker grem nekaterim na živce. Ker sem velik čebelar in ker čebelarjem povem, če delajo napake, če hranijo čebele z medom, če ne zdravijo varoje.”

Na vprašanje, zakaj takih čebelarjev ne prijavi, saj gre pri napačnih čebelarskih praksah in boleznih za nevarnost, ki se širi tudi med okoliške čebele, je odgovoril: “Jaz ne prijavljam. To se ne ureja na tak način, to se ureja med čebelarji.”

Toda Seražin ni majhen in neuk čebelar, temveč eden največjih v Sloveniji in tudi soavtorja priročnika o dobri čebelarski praksi. Se sam tega drži? “Načeloma vsega, kar je nujno narediti. Če pa je zadaj malo umazano, to ni problem dobre čebelarske prakse. Ni problem niti za med, niti za kaj drugega,” odgovarja.

Skoraj tisoč (slabo oskrbovanih) panjev

Seražin ima v okolici Kazelj, Utovelj, Grahovega Brda, Ponikev in proti dolini Raše kar za deset zabojnikov oziroma za 8200 čebeljih družin, povedo kraški čebelarji. Sam števila ni želel razkriti: “Da, nekaj jih imam. Imam tudi prevozne čebelnjake. Koliko jih imam, pa za novinarje ne povem,”

Atelšek, ki je z 250 panji med večjimi kraškimi čebelarji, meni, da jih ima Seražin na območju sežanskega društva okrog 850. “Postavil jih je brez soglasja Čebelarskega društva Sežana, rekoč, da ima do tega pravico, ker izvirajo njegovi stari starši iz Kazelj.”

Prav zaradi velike količine Seražin vseh panjev ne utegne oskrbeti tako, kot bi jih moral, zato so med najbolj zanemarjenimi daleč naokoli in zato se kraški čebelarji dolini Raše vse bolj izogibajo, tudi zaradi možnosti prenosa bolezni, še dodaja starosta kraških čebelarjev.


Najbolj brano