“Z ribiči smo zdaj v boljših odnosih”

Po več kot desetletju od začetka projekta, ki so ga spremljali številni zapleti in zamude, so včeraj prenovljeno postojnsko centralno čistilno napravo, ki sicer deluje že od leta 2015, tudi uradno predali namenu. Manjše pomanjkljivosti še vedno niso odpravljene, a na učinek čiščenja, ki je zelo visok, to po zagotovilih Kovoda ne vpliva.

V Postojni so danes odprli prenovljeno centralno čistilno napravo, 
ki so jo zaradi različnih zapletov prenavljali več let.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
V Postojni so danes odprli prenovljeno centralno čistilno napravo, ki so jo zaradi različnih zapletov prenavljali več let.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Prenovljena in nadgrajena čistilna naprava obratuje že od leta 2015. Kljub temu so jo uradno odprli šele včeraj, ko so si na dnevu odprtih vrat delovanje naprave, po kateri vodi tudi učna pot, lahko ogledali tudi občani.

Župan Igor Marentič pravi, da je zamiku odprtja botrovalo “veliko administrativnega dela in pogajanj s tistimi, ki nadzirajo porabo evropskega denarja”. Preprojektiranje čistilne naprave s 16.500 na 21.000 populacijskih enot je dela zavleklo in podražilo, zapletlo pa je tudi upravičenje nepovratnega evropskega denarja. “Imeli smo številne sestanke s službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da se ne bi znašli v položaju, ko bi morali vračati denar. Večinoma smo zadeve rešili,” pravi župan. Občina je namreč za 3,5 milijona evrov vredno prenovo, ki je potekala v sklopu projekta Čista Ljubljanica, pridobila skoraj 95 odstotkov državnega in evropskega denarja.

Postojnski župan Igor Marentič je na današnji otvoritvi izpostavil, da bo Občina Postojna zgradila še eno čistilno napravo v Planini pri Rakeku. Pomembna pa bo tudi izgradnja kanalizacijskega sistema, s priklopi nanj pa bo tako zapolnjena tudi postojnska čistilna naprava. Po besedah direktorja Kovoda Davida Penka bo treba rešiti tudi težavo z meteorno vodo. Ta lahko bistveno poslabša delovanje čistilne naprave, zato bi morali meteorno vodo ločiti od fekalne kanalizacije, je dejal.

Podaljševali so roke

Poleg tega še vedno niso odpravljene niti vse, sicer manjše tehnične pomanjkljivosti. “Izvajalec (Purgator, op. p.) se izmika, vendar mu v zraku visi bančna garancija, ki jo bo občina v najslabšem primeru primorana uveljaviti,” odgovarja župan. Roke so izvajalcu stalno podaljševali, da ne bi ob prekinitvi pogodbe tvegali še dodatnega zamika in izgube evropskega denarja.

Čimprejšnji zagon prenovljene naprave pa je bil nujen predvsem zaradi zmanjšanja prekomernega obremenjevanja kraškega okolja, saj stara naprava iz leta 1985 odplakam že dolgo ni bila več kos.

Očisti več in bolje

Direktor Kovoda David Penko zagotavlja, da je zdaj stanje neprimerljivo s preteklim, učinek čiščenja pa 98- do 99-odstoten. Čistilna naprava je avtomatizirana in se sama prilagaja glede na obremenjenost vode, ima kar štiri stopnje čiščenja (mehansko, biološko, kemijsko in čiščenje z UV dezinfekcijo), trikrat večjo prostornino bazenov, zadrževalni bazen pa omogoča, da se iztok v potok Stržen spušča postopno. “Stanje vodotoka se je popravilo, tudi poginov rib ni bilo. Z ribiči smo v zadnjem času v dobrih odnosih.”

Po ocenah stroke bi k še dodatnemu izboljšanju majhnega kraškega vodotoka prispevala ureditev naravnih čistilnih sistemov (na primer rastlinske čistilne naprave).

Župan pravi, da bo v bližnji prihodnosti imela prednost dograditev javnega kanalizacijskega omrežja po preostalih naseljih, ocenjena na 21 milijonov evrov. Prihodnje leto bo občina začela z gradnjo nove čistilne naprave v Planini in kanalizacijskega omrežja v Hraščah.


Najbolj brano