Turške hiške v Orehku so za zdaj črna gradnja

V turškem podjetju Yapi Merkezi, ki sodeluje pri gradnji drugega tira, so septembra zatrjevali, da je “vse, kar podjetje počne v Sloveniji, zakonito”. A to ne drži. Gradbeni inšpektor je namreč ugotovil, da je delavsko naselje v Orehku nelegalna gradnja, saj zanj niso pridobili gradbenega dovoljenja. Če ga ne bodo, bodo morali objekte do maja prihodnje leto porušiti. Turki odgovarjajo, da so ravnali v dobri veri, da gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Nastanitveni center, ko oziroma če bo dobil gradbeno dovoljenje, 
je predviden za obdobje štirih let oziroma do zaključka gradnje 
drugega tira, toda ne več kot pet let.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Nastanitveni center, ko oziroma če bo dobil gradbeno dovoljenje, je predviden za obdobje štirih let oziroma do zaključka gradnje drugega tira, toda ne več kot pet let.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

OREHEK > Turško podjetje Yapi Merkezi je po pridobitvi soglasja krajanov in sklenitvi dogovora z občino in krajevno skupnostjo že septembra v Orehku porušilo propadajoče stavbe nekdanje kmetijske farme in začelo z gradnjo začasnega delavskega naselja. S prvimi deli so sicer začeli, še preden je postojnska občina za to območje sprejela lokacijsko preveritev, s katero je sploh omogočila začasno rabo prostora in s tem vzpostavila pravno podlago za gradnjo na teh parcelah, ki so v lasti podjetja Korle, slovenskega partnerja podjetja Yapi Merkezi. Prav tako so z gradnjo začeli, ne da bi zanjo pridobili gradbeno dovoljenje. Bahadir Oral, vodja projekta pri podjetju Yapi Merkezi, nam je odgovoril, da ni šlo za namerno kršitev zakonodaje. “Od začetka smo bili podučeni in prepričani in morda nenamerno zavedeni, da za takšno vrsto postavitve gradbeno dovoljenje ni potrebno. Sam zakon, ki se med ostalim pravkar spreminja, dopušča različne subjektivne pristope in razlage. V tem smo mi le žrtev ali kolateralna škoda.”

Kontejnerji niso enostavni objekti

Gradbeni inšpektor, ki je na podlagi več prijav uvedel postopek, je pred kratkim družbi Yapi Merkezi z odločbo namreč odredil, da mora ustaviti gradnjo ter do 20. maja 2022 na svoje stroške odstraniti objekte v gradnji in vzpostaviti prejšnje stanje.

Plačilo globe jim najbrž ne uide

Inšpektor je proti podjetju uvedel tudi prekrškovni postopek, ki pa še ni zaključen. Za očitani prekršek zakon določa globo od 10.000 do 30.000 evrov za pravno osebo, če se pravna oseba šteje za srednjo ali veliko, pa v razponu od 20.000 do 60.000 evrov.

Po uredbi o razvrščanju objektov namreč začasnih kontejnerjev ni mogoče šteti kot enostavne objekte, pač pa je po razlagi inšpektorja po gradbenem zakonu treba za take objekte pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker ga investitor (še) ni, so kontejnerji nelegalna gradnja.

Investitor je inšpektorju sicer predložil dokazilo, da ima pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo montažne transformatorske postaje, pa tudi, da je 4. oktobra 2021 na Upravno enoto Postojna podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za naselje.

Bahadir Oral, vodja projekta pri Yapi Merkezi

“Ne razumemo, zakaj je dopuščeno nekaterim pod krinko ekologije izrabljati zakon za to, da bi nas izsiljevali. To so nedopustne rabote in od njih se ograjujemo in jih zavračamo.”

V kolikor bodo dovoljenje uspeli pridobiti za nazaj, se bodo rušitvi lahko izognili. “Cilj in namen inšpekcijskega postopka je vzpostavitev zakonitega stanja. S tem ko bo zavezanec pridobil gradbeno dovoljenje, bo kršitev odpravljena,” potrjujejo na inšpekciji. V podjetju Yapi Merkezi pa še dodajajo, da so konec oktobra dobili potrditev, da so oddali popolno vlogo. Odmerjen komunalni prispevek pa so že poravnali. Vsa dela, povezana s postavitvijo objektov, so ustavili. Opravljajo le nujna vzdrževalna zemeljska dela v izogib povzročanju škode.

Možne tudi pritožbe

Marko Baša, načelnik Upravne enote Postojna, v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja pojasnjuje, da je postopek v fazi določanja strank v postopku oziroma stranskih udeležencev, ki imajo pravico sodelovati v postopku. “Temu bo sledila obravnava. Zaključka celotnega postopka ni mogoče napovedati, saj so tudi na sklepe v postopku možne pritožbe, ki jih obravnavajo drugi organi.”

Ali je pričakovati, da bo, glede na dejstvo, da je Občina Postojna potrdila lokacijsko preveritev, s katero so na tem območju omogočili začasno rabo prostora, dovoljenje vendarle izdano, pa Baša pravi, da bi bil odgovor preuranjen, saj se v postopku ne preverja le skladnost s prostorskimi akti. “Izdaji sicer pozitivnih mnenj pa lahko v postopku oporekajo stranski udeleženci, kar vse je potrebno preverjati in dokazati.”

Ne bodo se pustili izsiljevati

Pomisleke v zvezi s tem, da Turki pri delih nemara prehitevajo, je že pred časom izrazil tudi postojnski župan Igor Marentič, ki sicer začasno delavsko naselje na tem območju podpira. Načrti Turkov po oceni občine namreč prinašajo revitalizacijo doslej degradiranega in zapuščenega območja, poleg tega pa bo investitor krajevni skupnosti izplačal 20.000 evrov za vsako leto bivanja v Orehku oziroma zgradil kanalizacijsko omrežje.

Prav to izpostavljajo tudi v podjetju. “Na mestu, kjer bo stalo naselje, je bila zapuščena farma, ki je leta samevala in propadala z vsemi ekološko spornimi pritiklinami, pa se nihče ni zmenil za to ekološko bombo.”

Za sanacijo so namenili 250.000 evrov. Čistilna naprava in komunalni prispevek, ki ga bodo morali plačati, pa ta strošek povečata prek pol milijona evrov.

Razočarani so tudi nad zlonamernimi obtožbami in žalitvami, da se gredo “taborišče” in da izkoriščajo stisko lastnih ljudi, pa tudi nad dejstvom, da se že ves čas, odkar so izrazili namero za postavitev začasnega naselja, ukvarjajo s podtikanji in z dezinformacijami.

“Ob tem ne razumemo, zakaj je dopuščeno nekaterim pod krinko ekologije izrabljati zakon za to, da bi nas izsiljevali. To so nedopustne rabote in od njih se ograjujemo in jih zavračamo,” še poudarja Bahadir Oral.


Najbolj brano