Sto let stara vpisna knjiga s Sviščakov se je vrnila domov

Domoznanski oddelek ilirskobistriške knjižnice je bogatejši za dve izvirni zgodovinski listini iz 30. let minulega stoletja: vpisni knjigi nekdanjih planinskih zavetišč na Sviščakih in Klanski polici, ki ju je knjižnici podarila družina pokojne učiteljice Vide Gojkovič, rojakinje iz Vrbovega.

ILIRSKA BISTRICA Skoraj stoletje stara vpisna knjiga zavetišča “Gabriele D'Annunzio” na Sviščakih, v kateri so popisani vsi obiskovalci med letoma 1930 in 1937, je še posebej zanimiva, ker sta se vanjo 29. decembra 1936 vpisala tržaški pisatelj Boris Pahor in njegov sošolec, duhovnik Štefan Cek iz Hrušice. Bila sta edina, ki sta v rubriko nacionalnost zapisala, da sta Slovenca. “Kot je kasneje povedal sin Borisa Pahorja, je ta njun vpis odmeval tudi v svetovnem tisku. Danes se nam to zdi pogumno, v času, ko je tukaj vladala Italija, pa je bilo to dejanje tudi nevarno,” je poudaril Danijel Cek, ki je skupaj z novinarsko kolegico Leo Kalc Furlanič zaslužen, da bo bogata zapuščina Vide Gojkovič zdaj na vpogled vsem, ki jih zanima domača kulturna dediščina.

Da se je ta pomemben dokument lokalne zgodovine ohranil vse do danes, pa je zaslužna učiteljica Vida Gojkovič, ki je med letoma 1930 in 1937 s starši in sestrama bivala v planinskem zavetišču na Sviščakih, kjer je bil njen oče Andrej Hrvatin oskrbnik. Zavetišče, ki so ga leta 1925 postavili Italijani, je po letu 1935 prešlo v vojaško last in družina se je preselila v zavetišče na Klanski polici, ki nosi ime po planincu Guidu Reyu. Hrvatinovi so bili tam oskrbniki do leta 1939, nato so se vrnili v Vrbovo, kjer je Vida Gojkovič (roj. Hrvatin) skupaj z Makso Samsa med letoma 1943 in 1945 službovala kot partizanska učiteljica. Kasneje je poučevala še v Obrovu, Kuteževem in Zabičah.

“Po letu 1952 se je odselila v slovensko Istro, a je vedno ostala navezana na Ilirsko Bistrico in Sviščake. Zbirala in hranila je vse, kar se je nanašalo na rodni kraj,” je povedal sin Miro Gojkovič. Poleg vpisnih knjig obeh zavetišč je v njenem dokumentarnem arhivu tudi veliko učbenikov iz tistega časa, fotografij, časopisnih člankov in korespondenc s poznavalci lokalne kulturne dediščine Dimitrijem Grljem, Vojkom Čeligojem, Tomom Šajnom in drugimi. “Obsežno gradivo, ki ga še pregledujemo in postopoma digitaliziramo, je pomemben prispevek zlasti za zgodovino šolstva na Bistriškem,” pravi Ivan Simčič, kustos Pokrajinskega muzeja Koper, ki mu je družina predala o ostalo gradivo.

Podarjeni vpisni knjigi bosta obogatili domoznansko zbirko knjižnice Makse Samsa, ki nastaja od leta 1994 in obsega že več kot 11.000 enot. “Želim si, da bi ta donacija spodbudila občane, ki hranijo dragocene dokumente našega območja, da jih odstopijo knjižnici, kjer jih digitaliziramo in ohranimo za zanamce,” je v zahvali družini Gojkovič zapisala direktorica Damijana Hrabar.

Prireditev ob svečani predaji vpisnih knjig sta pripravila Knjižnica Makse Samsa in Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, zapeli pa so Hrušiški fanti.

---