Slovenija z novo azilno prakso v center za tujce namešča tudi prosilce za azil

Slovenija po poročanju tednika Mladina od začetka junija na nekaterih obmejnih policijskih postajah izvaja nov azilni režim, ki nima podlage v zakonu in predvideva omejevanje gibanja za prosilce za azil in njihovo namestitev v center za tujce v Postojni, kjer vladajo nehumane razmere. V nevladnih organizacijah tako ravnanje ostro obsojajo.

Slovenija po novem v center za tujce zapira tudi prosilce za azil 
oziroma ljudi, ki jim je uspelo izraziti namero, da bi vložili prošnjo 
za mednarodno zaščito, preden bi jih prisilno vrnili na Hrvaško. Foto: Rosana Rijavec
Slovenija po novem v center za tujce zapira tudi prosilce za azil oziroma ljudi, ki jim je uspelo izraziti namero, da bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito, preden bi jih prisilno vrnili na Hrvaško. Foto: Rosana Rijavec

LJUBLJANA > Kot opozarja Mladina, Slovenija po novem v center za tujce zapira tudi prosilce za azil oziroma ljudi, ki jim je uspelo izraziti namero, da bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito, preden bi jih prisilno vrnili na Hrvaško.

"Kljub temu da formalnih pojasnil pristojnih ni, naj bi se kot izgovor za zapiranje ljudi v center za tujce uporabljala karantena, čeprav doslej še niti pri enem tujcu, ki je v Sloveniji poskušal vložiti prošnjo za azil ali poskušal državo zgolj prečkati in je bil pri tem ujet, ni bila potrjena okužba z novim koronavirusom," poroča tednik.

Na ministrstvu ne želijo pojasnjevati okoliščin nove azilne prakse

Na ministrstvu za notranje zadeve po navedbah Mladine ne želijo pojasnjevati okoliščin nove azilne prakse in jo izvajajo v tajnosti. Ob tem tednik izpostavlja podatke z upravnega sodišča o številu pritožb zoper odrejeno omejitev gibanja, ki je v domeni notranjega ministrstva.

Lani junija in v prvi polovici julija na sodišče namreč ni bila vložena niti ena pritožba zoper omejitev gibanja, kar po navedbah Mladine pomeni, da je bilo tudi izrečenih omejitev malo. Kljub temu da so letošnji podatki o nezakonitih prehodih meje primerljivi z lanskimi, je bilo v enakem obdobju letos, v mesecu in pol, odkar policija izvaja nov azilni režim, na sodišče vloženih kar 75 pritožb. "V le 22 primerih so bile odrejene omejitve gibanja na sodišču potrjene kot zakonite. Nekaj pritožb je bilo zavrženih kot prepoznih, veliki večini pa ugodeno, omejitve gibanja so bile razveljavljene, saj niso izpolnjevale zakonskih pogojev za izrek tega ukrepa," navaja Mladina.

To naj bi kazali tudi podatki zasedenosti centra za tujce, kjer so po navedbah tednika doslej gostili deset, morda petnajst ljudi, zato je center bolj ali manj sameval, zadnje tedne pa jih je tam vsak dan zaprtih tudi več kot dvesto. Aprila so, denimo, v centru za tujce sprejeli 55 oseb. Junija kar 309, v prvi polovici julija že 124.

Nehumane razmere v centru

Ob tem Mladina opozarja tudi na nehumane razmere v centru, kjer so osrednji stavbi ob prizidali halo. Kjer so bila okna, so zdaj vzidane rešetke, na enak način je po poročanju Mladine zaprt vhod v poslopje. V hali pa je več kot 20 zabojnikov, v katerih bivajo prosilci za azil, hrano dobijo skozi režo v mreži.

V začetku tedna so po poročanju Mladine tujci, ki jih država iz dneva v dan deportira na Hrvaško, čeprav so izrazili željo po vložitvi prošnje za azil, izvedli protest. Policija naj bi imela navodila, da njihovih prošenj ne sprejema in jih kot "ekonomske migrante" prisilno vrača na Hrvaško.

Nevladne organizacije tako ravnanje ostro obsojajo

Na poročanje tednika so že odzvali v nevladnih organizacijah. V Amnesty International Slovenija so kritični oblasti, ki da je za opozorila civilne družbe in stroke popolnoma gluha, vključno glede neutemeljenega pridržavanja prosilcev za mednarodno zaščito. "Ko sodišča postanejo edina učinkovita oblika naslavljanja kršitev človekovih pravic, to pomeni, da sistema zaščite človekovih pravic sploh nimamo. Breme preko vlaganja tožb prelagati na prosilce za azil pa je v tej luči sprevrženo," so zapisali.

Zaskrbljeni so tudi v Slovenski filantropiji. Pričakujejo, da bodo vsi prosilci za mednarodno zaščito do te imeli dostop, med postopkom pa prebivali v humanih življenjskih razmerah. Ob tem vladi predlagajo spremembo kontingentnega načrta za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščite tako, da bodo v kvoto za aktivacijo posameznega dela načrte vštete vse osebe, ki v Sloveniji izrazijo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito in ne le prosilci za mednarodno zaščito.

V civilni iniciativi Infokolpa pa so izpostavili, da se vprašljive migracijske prakse z leti premikajo iz periferije proti notranjosti. "Pred leti smo se tako zgražali nad metodami, infrastrukturo in brutalnimi ukrepi nad migranti v Bolgariji, Turčiji in Grčiji ... Najprej smo se zgražali, potem je to postalo normalno. Bojimo se, da bodo tudi razmere v centru za tujce postale normalne, podobno kot je bilo pred leti nepredstavljivo, da bi Slovenija množično izganjala ljudi in jim onemogočala pravico do mednarodne zaščite," so opozorili.


Najbolj brano