Skupaj za boljšo prihodnost kmetov
Slovenci, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem imajo poleg že obstoječe Slovenske manjšinske koordinacije Slomak, še novo povezovalno telo, tokrat posebej za kmetijsko področje. Koordinacija, imenovana Agraslomak, je imela svojo prvo sejo včeraj na Tržaškem.
Prva seja Agraslomak je bila včeraj v Kraški hiši v Repnu Foto: Bogdan Macarol
REPEN“Sodelovanje s širšo slovensko čezmejno kmetijsko in podeželsko stvarnostjo je za nas nuja, kajti le z združenimi močmi in z istimi cilji je možno ne le skupno kandidiranje za evropska sredstva, temveč tudi utrditev položaja kmetijstva na območjih ob mejah, ki so si po narodnostni pripadnosti, zgodovini, kulturi in naravnih danosti zelo podobne,” je včeraj na prvi seji koordinacije Agraslomak poudaril Edi Bukavec,tajnik Deželne kmečke zveze za Furlanijo-Julijsko krajino iz Trsta, ene od ustanovnih članic.
In spomnil, da so listino o ustanovitvi kmetijske slovenske manjšinske koordinacije Agraslomak, torej “mlajše sestre” koordinacije Slomak, podpisali sredi maja na Ptuju. Njeni ustanovni člani so še Skupnost južno koroških kmetov iz Avstrije, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra na Madžarskem ter sekcija za kmetijstvo Kulturnega društva Gorski Kotar na Hrvaškem.
“Na Tržaškem smo Slovenci še lastniki več kot 80 odstotkov kmetijske zemlje. Od 420 kmetij jih je kar 85 odstotkov še v slovenski posesti,” je povedal predsednik Kmečke zveze Franc Fabec.
Vendar se slovensko kmetijstvo v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so hribovita in kraška območja, ob vse agresivnejši cenovni politiki ravninskega kmetijstva sooča z velikim upadom proizvodnje. Število kmetijskih posestev se je v zgolj dveh desetletjih zmanjšalo s 3000 na zgolj 1000.
Ob vinogradništvu, živinoreji, oljkarstvu, cvetličarstvu, vrtnarstvu, čebelarstvu in gozdarstvu imajo v Tržaški pokrajini Slovenci aktivnih tudi 28 kmečkih turizmov. “Ker take vrste turizma naši rojaki na Hrvaškem in na Madžarskem skoraj še ne poznate, se lahko veliko naučite v Avstriji in v Italiji. Posebno osmice so tudi lokalna posebnost Tržaškega,,” je prve korake povezovanja spodbujal koordinator projekta Vladimir Čeligoj iz Ilirske Bistrice. Dogovorili so, da se bodo skupaj predstavili na kmetijskem sejmu Agra, ki bo v Gornji Radgoni, na Kmečkem prazniku v Zilji na Koroškem ter da se bodo še pred poletnimi dopusti srečali s parlamentarci v Ljubljani. Kot primer dobre prakse so si ogledali turistično kmetijo Milič v Zagradcu ter sirarno Lenard v Bazovici.
BOGDAN MACAROL