Rojca ostro nad SD: terena se ne upošteva
Odločitev stranke SD, da začne postopke za izključitev ilirskobistriškega župana iz stranke, je sprožila ostre odzive podpredsednika bistriškega SD Boruta Rojca, ki od neprimernega komuniciranja pozornost usmerja na “veliko nezadovoljstvo”, ki vlada v stranki. Ošvrknil jo je zaradi podpore poskusu referenduma proti investicijam v vojski. V SD različnih pogledov na temo vojske znotraj stranke ne zanikajo.
Župana Emila Rojca je v bran vzel sin Borut Rojc, ki meni, da je v
ozadju predloga za izključitev iz SD tudi dejstvo, da je v Ilirski
Bistrici SD v koaliciji s SDS. Foto: Leo Caharija
ILIRSKA BISTRICA Potem ko je podmladek SD nadzornemu odboru SD predlagal izključitev ilirskobistriškega župana Emila Rojca iz stranke, čemur so botrovale županove žalitve novinark, Emil Rojc in njegov sin Borut Rojc, podpredsednik občinskega odbora SD, pa tudi občinski svetnik, stranki, s katero se v nekaterih stališčih, zlasti glede ilegalnih migracij, sicer razhajata že dlje časa, nista ostala dolžna.
Odločanje mimo organov?
Nekaterim v SD, kot izhaja iz zapisa na socialnih omrežjih, Borut Rojc med drugim očita iskanje sovražnikov v drugače mislečih in izgubljanje stika s terenom. Kot primer navaja zbiranje podpisov za referendum proti investicijam v vojski.
Saša Likavec Svetelšek županja občine Hrpelje-Kozina
“Vsi smo zaradi korona krize na težki preizkušnji in vsi bi najraje videli, da se investira samo še v zdravstvo in socialno varstvo. Ampak država mora poskrbeti za vse državne in javne funkcije, torej tudi za vojsko.”
Borut Rojc meni, da bi o odločitvi o (ne)podpori naložbam v vojsko moralo odločati predsedstvo stranke in pristojni odbor. “Na žalost niti eden od teh organov ni bil povprašan za mnenje. Začelo se je z neupoštevanjem terena, sedaj pa se ne upošteva niti svojih lastnih organov,” pravi Rojc in dodaja, da je en župan (iz Radelj ob Dravi Alan Bukovnik, op.a.) že odšel, drugega (Emila Rojca) se meče iz stranke, “za ostale pa ni skrivnost, da jih vsaj polovica ne hodi več na sestanke v Ljubljano, ker majo poln 'kufr' govorjenja, kateremu ne sledijo dejanja”. V zvezi z referendumom pa še, da “se posmehuje delu vseh naših ministrov za obrambo”. SD je sicer v zadnjem obdobju v zvezi z vojsko ponovno izrazil tudi nasprotovanje aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojska dobila izjemna pooblastila pri varovanju državne meje, in ki ga Rojc, nasprotno, podpira.
SD: pretehtati je treba prioritete
V SD so pojasnili, da je predsedstvo SD aktivnosti za razpis referenduma obravnavalo. Strinjalo se je, da je potrebna modernizacija vojske, a da je v trenutni krizi treba pretehtati državne prioritete. Prav tako je, kot odgovarjajo v SD, o tej tematiki razpravljal tudi svet SD za obrambo, sicer šele 26. novembra, ki je utemeljeval tudi potrebo po prenovi obrambnih zmogljivosti države za trajno zagotavljanje varnosti v spremenjenih okoliščinah. Kljub posameznim in utemeljenim razlikam v SD menijo, da je prav, da bi o takšnih strateških vprašanjih odločili ljudje na referendumu.
Županja občine Hrpelje- Kozina, Saša Likavec Svetelšek, ki je prav tako članica SD, meni, da vojake vsekakor potrebujemo kot podporo policiji pri njenem delu. “Prav bi bilo, da bi jih bilo še več, in da bi bili bolj vidni,” pravi. To pa, meni, ne pomeni tudi, da morajo imeti za podlago svojega delovanja kak poseben dodaten zakonski člen. “Zelo važno je, da naloge opravljajo v mešanih patruljah s policijo, ne pa sami, da bi ne prihajalo do neljubih dogodkov, kot je bil spomladi pri Mihelah.” Svetelškova še pravi, da je bila Slovenska vojska pri opremljanju v preteklih desetih letih žrtev vseh mogočih kriz in se vanjo ni vlagalo, zato je treba to njeno nepripravljenost popraviti in ne več odlašati. “Vsi smo zaradi korona krize na težki preizkušnji in vsi bi najraje videli, da se investira samo še v zdravstvo in socialno varstvo. Ampak država mora poskrbeti za vse državne in javne funkcije, torej tudi za vojsko. Mimogrede, v vseh preteklih letih, ko so vojski v proračunu jemali sredstva tudi na račun sociale, mi na terenu nismo prišli do kakšne ugodnosti. Dom starejših občanov na Kozini še vedno čaka na gradnjo.”
Nekoliko drugačnega menja so v koprskem odboru. Predsednica Natalija Gulič odgovarja, da podpora referendumu ne pomeni nasprotovanja posodobitvi Slovenske vojske. Pač pa ob bistveno spremenjenih globalnih okoliščinah, ob pojavu novih varnostnih groženj in novih tehnoloških izzivov odločitev za investiranje na podlagi tudi več kot deset let starih ocen in modelov, najbolj ogroža prav operativno sposobnost SV ter varnost vojakinj in vojakov. “Če so na tehtnici bojna vozila ali gradnja dveh novih infekcijskih klinik, obojega pa ni mogoče zagotoviti hkrati, v SD podpiramo zadolževanje za investicije v javno zdravstveno infrastrukturo.” V zvezi s policijskimi pooblastili vojske pri varovanju državne meje pa, da so kriterij množične migracije, teh okoliščin pa danes ni.