Palači so vrnili nekdanji sijaj

Po štirih letih zahtevnih obnovitvenih del so prenovljeno palačo v Gregorčičevem drevoredu, v katero so se že pred mesecem preselili postojnska upravna enota, geodetska pisarna in izpostava Ajpesa, danes tudi uradno predali namenu. “Gre za vzoren primer odnosa države do kulturne dediščine,” je poudaril načelnik upravne enote Marko Baša.

 Obnova palače je stala 2,7 milijona evrov. Foto: Katja Kirn Vodopivec
Obnova palače je stala 2,7 milijona evrov. Foto: Katja Kirn Vodopivec

POSTOJNA > “Upravne enote dosegamo odlične rezultate, vendar smo vedno v ozadju. Sploh pa je bilo težko oblikovati svojo prepoznavnost v stavbi s starejšo, vplivnejšo in glasnejšo sestro občino. Prvič od ustanovitve upravnih enot bodo tudi naši prebivalci razlikovali pristojnosti upravne enote in občine,” se je ob današnjem uradnem odprtju prenovljene palače, v katero sta se v začetku novembra poleg upravne enote Postojna preselili še postojnska pisarna geodetske uprave in izpostava Ajpesa, razveselil načelnik UE Postojna Marko Baša.

Trak sta prerezala minister za javno upravo Boštjan Koritnik in načelnik UE Postojna Marko Baša. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Boštjan Koritnik

minister za javno upravo

“Šlo je za finančno zelo zahteven projekt, vendar je treba poudariti, da je država dolžna poskrbeti, da se taki zaščiteni kulturnozgodovinski objekti ohranijo za naše zanamce.”

Obnova je trajala kar štiri leta, sama ideja o preselitvi v palačo na Gregorčičevo 3 pa se je porodila že leta 2011 po ukinitvi policijske uprave Postojna. Načrti so se začeli uresničevati leta 2017, ko je stavba prešla v last ministrstva za javno upravo. Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika je bila ob prevzemu v zelo slabem stanju, saj zadnjih deset let v njej niso izvajali niti nujnih vzdrževalnih del.

“Mislim, da smo v tem izjemno zahtevnem projektu obnove uspeli tudi zato, ker smo se čutili zavezane pred propadom rešiti to pomembno stavbo, ki smo jo občudovali in ki nas je povezala v pravi tim,” je dejal Baša in dodal, da gre za vzoren primer odnosa lastnika (države) do kulturne dediščine.

2,7

milijona evrov je stala obnova palače

Novi prostori so prirejeni tudi za gibalno ovirane, slabovidne in ljudi z okvaro sluha. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Restavratorska dela podražila obnovo

Temeljita rekonstrukcija je vključevala sanacijo poškodb ometov ter kamnitih in kovinskih elementov. “Najbolj obsežna dela pa so bila opravljena v notranjosti objekta, kjer so bile potrebne ojačitve nosilnih plošč. Večji del obnove je bil sicer bolj restavratorske kot gradbene narave,” je povedal Koritnik. Temu je botrovala tudi podražitev obnove, ki se je povzpela na 2,7 milijona evrov, kar je približno 690.000 evrov več, kot je bilo sprva načrtovano.

“Šlo je za finančno zelo zahteven projekt, vendar je ob tem treba poudariti, da je država dolžna poskrbeti, da se taki zaščiteni kulturnozgodovinski objekti ohranijo za naše zanamce,” je še poudaril.

Strankam prijazni prostori

Obnovljena palača, ki je bila zgrajena leta 1927 kot agencija tržaške podružnice Banke Italija (Banca d'Italia), ni le okras mestu, temveč prinaša tudi sodobne prostore za stranke in zaposlene. V stavbi s 1530 kvadratnimi metri tlorisne površine 840 kvadratnih metrov zasedajo pisarne za 42 javnih uslužbencev, ostalo pa so skupni prostori in avla, ki bo služila tudi za poročne obrede.

“Pri opremi in načrtovanju prostorov smo mislili tudi na invalide z ureditvijo dvigala in neoviranih dostopov, za slepe in slabovidne smo poskrbeli s taktilnimi oznakami, ozvočena okenca sprejemne pisarne pa bodo v pomoč osebam z okvaro sluha,” je nove pridobitve naštel Baša.

Prenovo palače so na UE Postojna obeležili tudi z izdajo brošure z opisom zgodovine stavbe in obnovitvenih del.


Najbolj brano