Obravnava bistriškega OPN je odnesla načrte o cesti
Z začetkom javnih obravnav bistriškega občinskega prostorskega načrta (OPN) so na površje priplavale tudi nekatere sporne rešitve, med njimi cesta med kamnolomom in Jasenom, ki ji domačini nasprotujejo.
Krajani si lahko v avli Doma na Vidmu poleg osnutka OPN ogledajo tudi vizijo razvoja Ilirske Bistrice, kot so si jo zamislili študenti 3. letnika krajinske arhitekture Biotehniške fakultete v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Tatjane Capuder in prof. dr. Ane Kučan
ILIRSKA BISTRICA>> Dopolnjen osnutek OPN je javno razgrnjen do 30. septembra v avli Doma na Vidmu in na občinski spletni strani. Ljudje lahko v tem času oddajo svoje pripombe in predloge, v avli doma pa si lahko ogledajo tudi maketo z načrti.
V mestu 2000 novih prebivalcev
Bistriški OPN predvideva širitve predvsem na območju stanovanjskih površin, saj občina v prihodnje v mestu z dobrimi 4000 prebivalci načrtuje povečanje števila ljudi za 2000.
Zazidalne površine bi najbolj povečali ob glavni cesti proti Šembijam, ob območju Globovnika, kajti drugod je občina precej omejena z okoljevarstvenimi smernicami (strmina, Natura 2000 in poplavno območje reke Reke). Kar zadeva gospodarstvo, OPN ne predvideva širitve sedanje industrijske cone v Ilirski Bistrici, pač pa se razvoj gospodarskih con usmerja v območje sedanje industrijske cone Plama, ki jo nameravajo bistveno razširiti, in v novo industrijsko cono v Jelšanah.
Ena izmed pomemb-nejših točk OPN je bila tudi prestavitev oziroma vzpostavitev dveh cest v mestu, ki naj bi razbremenili promet. Prva naj bi povezala Vilharjevo in Šercerjevo cesto od krožišča ob novem trgovskem centru lučaj od bencinske črpalke, mimo Transporta, do navezave na cesto proti Šembijam, in bi razbremenila križišče pri Matetu.
Nočejo cestnega sendviča
Drugo cesto pa naj bi speljali od kamnoloma proti Jasenu in s tem preusmerili tudi tamkajšnji tovorni promet ter razbremenili Jurčičevo ulico. Prav ta cesta pa je sporna tako za krajane Jasena kot za krajane Rozmanove ulice, saj bi se s tem promet ob tamkajšnjih hišah in blokih občutno povečal. Občinski svetnik Sebastjan Ferlež je, tokrat v vlogi krajana, pojasnil, da krajani gradnji te ceste nasprotujejo, ker “bomo v cestnem regionalnem sendviču, ki za tako majhno vas ni sprejemljiv, poleg tega je moteč tudi hrup”. Pojasnil je, da se vas obenem nahaja na plazovitem območju, v bližini je tudi šola in več prehodov za pešce, zato bi bil promet s tovornjaki moteč. Območje pa je pomembno tudi z arheološkega vidika.
Župan Emil Rojc je pojasnil, da bodo želje krajanov upoštevali, za to cestno povezavo pa iskali drugačno rešitev. “Predstavniki krajevne skupnosti so se že oglasili pri meni in dogovorili smo se, da bomo cesto umaknili. Je pa res, da je cestno povezavo s smeri Sviščakov mimo Ilirske Bistrice zelo težko speljati, saj jo omejuje ali strm teren ali pa se od mesta zelo oddaljuje,” je pojasnil župan.
Proizvodnja v starem delu ostaja
Ker je tudi stari del Bistrice v OPN namenjen stanovanjski gradnji, je krajane, ki imajo tam proizvodne obrate, skrbelo, ali bo njihova dejavnost še dovoljena.
“Ilirska Bistrica v preteklosti ni imela enotnega prostorskega načrta, zato so se proizvodni obrati postavljali na za to sprejemljiva mesta. Stari del Ilirske Bistrice, tako imenovani Gornji kraj, se je nekoč razvil na osnovi žag in mlinov, tam je nastala prva tovarna testenin. Prav tu so še vedno stavbe, ki se uporabljajo v proizvodne namene. Latnikom moramo seveda omogočiti, da te stavbe funkcionalno izrabljajo, ni pa smiselno širiti proizvodnje na prostoru, ki za to ni primeren,” je še poudaril Rojc.
TINA M. VALENČIČ