“Kure nesnice” župana Rojca odnesle iz SD

Ilirskobistriški župan Emil Rojc ni več član stranke SD. Nadzorni odbor je odločil, da ga iz stranke izključijo zaradi nespoštljive in žaljive komunikacije z novinarko Primorskih novic, česar si kot javni funkcionar ne bi smel dovoliti. Rojc pravi, da ni res, da je novinarke PN označil za “kure”, v ilirskobistriškem SD pa so pozornost od županovih izjav že skušali preusmeriti na nezadovoljstvo v stranki SD.

Župan Emil Rojc ni več član stranke SD. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Župan Emil Rojc ni več član stranke SD. Foto: Tomaž Primožič/FPA

ILIRSKA BISTRICA, LJUBLJANA > “Z odločitvijo nadzornega odbora stranka kaže na odraslost in da bo prevzemala odgovornost takrat, ko bo to potrebno,” je komentiral Luka Goršek, predsednik Mladega foruma SD, ki je s sopodpisniki tudi predlagal izključitev. Predlogu je botroval žaljiv odziv župana na vprašanje naše medijske hiše o načrtovani gradnji avtoceste med Postojno in Jelšanami, v katerem je novinarkam pripisal “kurji sindrom”, katerega učinki so članki “na nivoju 'kure nesnice'”.

Nadzorni odbor SD je po opravljenem postopku sprejel sklep, da se Rojca izključi iz članstva zaradi njegove “nespoštljive in žaljive komunikacije z novinarko Primorskih novic”, ki jo je odbor ocenil kot nedopustno za člana in župana iz vrst stranke SD. Dodal je, da morajo še posebej nosilci javnih funkcij in funkcionarji SD pri opravljanju svoje funkcije “vselej ravnati družbeno odgovorno in zgledno”. Rojc bi moral “s svojimi ravnanji in osebnim zgledom varovati temeljne vrednote SD” in zato spoštljivo komunicirati z javnostjo. “Svoboda novinarskega dela in kritično izražanje v okviru novinarskega poklica sta eden izmed temeljev sodobne demokratične družbe.”

Rojc se, kot so dejali v SD, kljub pozivom ni opredelil ne do očitkov predlagateljev niti se ni odzval na vabilo na pogovor za razjasnitev okoliščin očitkov, prav tako se za svojo neprimerno komunikacijo ni opravičil ali pokazal obžalovanja. Nadzorni odbor je po presoji vseh dokazov in okoliščin tako ugotovil, da gre pri Rojčevem ravnanju za kršitve 7. in 8. člena statuta SD in ga izključil iz stranke. Rojc ima pravico do pritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve. O morebitni pritožbi odloča konferenca SD, najvišji organ stranke med dvema kongresoma.

Župan se počuti “blaženo”

Rojc nam je v odzivu zapisa, da ni res, da je novinarke PN označil za kure nesnice s kurjim sindromom “Glede na to, da je nek organ SD ugotovil, da sem glede na vsebino ovadbe kriv domnevam, da se je novinarkam Primorskih novic 'odvalil kamen od srca', ker si sklep organa SD lahko razlagamo kot dokaz, da trditev Mladega foruma SD ne drži.” Na svojem facebooku pa je označil, da se počuti “blaženo”.

Že ob podaji predloga za izključitev je podpredsednik ilirskobistriškega odbora SD in županov sin Borut Rojc, stranki sicer med drugim očital “iskanje sovražnikov v drugače mislečih in izgubljanje stika s terenom”. V odgovoru na predlog pa med drugim zapisal, da ne morejo sprejeti, “da si predlagatelj, ki ponižuje lastne ljudi z etiketami fašistov, dovoli sebe postavljati v pozicijo presojevalca moralnih načel”. Župan pa se je na facebooku branil, da mu pravico za uporabo “ostrih” besed dajejo ostre besede novinarjev.

Rojčev vse bolj neprimeren odnos do novinarjev so že ob objavi njegovih izjav ostro obsodili v Društvu novinarjev Slovenije. Strokovnjakinja za komuniciranje dr. Sandra Bašič Hrvatin pa je ocenila, da javni funkcionarji, ki na medije gledajo kot na sovražnike ali pa na njihova vprašanja odgovarjajo, kot da gre za nepotrebno vtikanje javnosti v njihovo delo, jasno kažejo svoj zaničevalni odnos do demokracije. “Pravico do spraševanja, po mnenju župana, imajo očitno samo tisti, ki se z njim strinjajo. Za to ne potrebuješ novinarjev, ampak propagandiste. Novinarjevo delo je, da sprašuje v javnem interesu,” je poudarila.

Kako izključitev komentirajo analitiki?

Politični analitik Andraž Zorko komentira, da bi po eni strani takšno odločitev stranke lahko pričakovali že prej, saj so bila stališča in izjave Emila Rojca pogosto v navzkrižju s temeljno politiko SD, ki je politika vključevanja. “A po drugi strani je problematika ilegalnih migracij v obmejni občini, kot je ilirksobistriška, pogosto videna drugače kot iz Ljubljane. Zato razumem, da do izključitve ni prišlo že prej.” V konkretnem primeru, ko ni šlo več za nasprotujoča si stališča o aktualni problematiki, pač pa za načelna razhajanja, pa po njegovem stranka niti ni imela več izbire. “Mogoče je to tudi nek simptom prečiščevanja leve sredine,” ocenjuje Zorko. Hkrati pa dodaja, da izključitev iz stranke ni nič novega. “Prva stranka, ki je to jasno in odkrito počela, je bila SDS.”

Tudi politolog dr. Alem Maksuti poudarja, da je bistriški župan že nekaj časa “popolnoma izven ideološke orbite stranke SD in veliko bolj paše v arzenal kadrov stranke SDS”. Ključen problem je po njegovem mnenju županov odnos do migracijske politike, saj aktualna predsednica stranke Tanja Fajon zavzema povsem nasprotno pozicijo, župan pa svojo pozicijo o tej tematiki gradi na nacionalizmu in strahu pred migracijami, meni Maksuti. Odločitev o izključitvi po njegovem mnenju ne bo imela nobenih globljih vplivov na vedenje državnih funkcionarjev, saj je v politiki nekaj podobnih primerov. “Spomnim se Pavla Ruparja, ki je bil župan Tržiča, kasneje tudi poslanec v DZ, danes je viden član SDS. Tudi veliko več višje kategoriziranih - v vrhu države imate denimo predsednika vlade - v komuniciranju z mediji uporablja podoben diskurz.”

Profesor na FDV Marko Milosavljević po drugi strani ocenjuje, da izključitev ne bo pomenila veliko za obnašanje javnih funkcionarjev, saj “mnoge druge stranke ne ukrepajo proti svojim članom, ki se neustrezno obnašajo. Kot na žalost vidimo v aktualnem primeru imenovanja direktorja slovengrajske bolnišnice, so v določenih strankah za to celo nagrajeni”. Podobno, zatrjuje Milosavljević, velja za razne druge funkcije, ko posamezniki na spletu komunicirajo na način, kakršnega si ob osamosvajanju države ustanovni očetje države verjetno niso predstavljali. “Na žalost vse stranke ne razmišljajo podobno kot SD, da je raven javnega razpravljanja in obnašanja nekaj, kar bi politični funkcionarji morali posebej spoštovati in bili posebej zavezani k temu, če želijo biti zgled ljudem.”


Najbolj brano