Kar pet nagrad najizvirnejšim furmanom

“Zelo sem zadovoljen, da nam je po dveh koronskih letih spet uspelo pripraviti prireditev v takem obsegu. Med furmani imamo veliko prijateljev in ko smo jih ponovno povabili, so nam takoj obljubili sodelovanje,” je bil ob današnjem, že 29. Furmanskem prazniku zadovoljen Srečko Šajn, predsednik Turističnega društva Postojna, ki je že vsa leta njegov glavni organizator.

Odpri galerijo

POSTOJNA > Z velikim veseljem so se na tradicionalno prireditev, ki prikazuje bogato dediščino tovorniških in prevozniških dejavnosti, vrnili tudi furmani.

“Vročina nam ne pride do živega. Furmanski praznik smo zelo pogrešali in res je bil že čas, da smo se spet zbrali. Hvala Postojnčanom, da so se opogumili z organizacijo,” je poudaril Ivan Žiberna, predsednik Razvojnega društva Merišče iz Merč na Krasu, ki je z volovsko vprego redni in vselej izvirni udeleženec praznika. Tokrat so v sprevodu furmanov ponazorili prevoz kamnitih stebrov za tržaško vilo Mariso. Kljub dvoletnemu premoru Žiberna pravi, da s pripravo živali ni bilo težav. “Sem ju pa zadnjih 14 dni uvajal vsak dan, ko sta šla na pašo.”

“Furmanski praznik je velik dogodek za furmane in ljubitelje konjeništva, tako da se ga naše društvo, če je le mogoče, udeleži vsako leto. Letos nas je odločitev, da prireditev bo, prijetno presenetila, tako da za priprave niti nismo imeli veliko časa,” pa nam je povedal Rafael Premrl, predsednik Konjeniškega društva Sveti Štefan Vipavska dolina, ki se je tokrat predstavilo s prevozom vina v sodih iz Primorske v notranjost dežele in prevozom grozdja iz vinogradov v kleti. Na vprašanje, kako konji prenašajo vročino, pa je z nasmeškom odvrnil, da še nimajo klimatiziranih hlevov, a jih bodo bržkone potrebovali, če bo šlo tako naprej. “Če so na prostem, so konji vzdržljivi, pomembno je le, da imajo dovolj vode in hrane.”

Na voz in zapravljivčka s petimi vnuki

Povorki se je pridružila tudi postojnska domačija Sojer, ki se ukvarja z rejo konj, njen gospodar Danilo Sojer pa z velikim navdušenjem prenaša svoje znanje in tradicijo na mlajše generacije. Tokrat se je skupaj z eno od hčera, zetom in petimi vnuki predstavil z zapravljivčkom in postojnskim gozdarskim vozom, ki ju hrani v domači zbirki. “Eden od vnukov je vztrajal, da se bo peljal z vozom, ostali pa so raje sedli v zapravljivčka,” je bil zadovoljen s podvigom.

Strokovna komisija je vsem trem omenjenim, pa tudi Konjeniškemu društvu Štjak, ki je sodelovalo s kočijo Viktorija, in Janezu Kandaretu iz Loške doline za kočijo s konjema pasme frizijec in prevoz grofice Grete in pedenarke, podelilo pet enakovrednih nagrad.

Med domačini v povorki niso manjkali niti Konjeniški klub Postojna in člani PGD Studeno s staro gasilsko ročno brizgalno, medtem ko sta konja, ki so ju vpregli, prišla iz konjerejske domačije Gorc iz Trebnjega. “Primerne konje je čedalje težje dobiti. Pri nas v Podguri jih je žal ostalo bolj malo, v glavnem plemenske kobile, ki pa imajo ta čas žrebeta, medtem ko so za takšno prireditev potrebni natrenirani konji,” nam je povedal predstavnik društva Branko Berdajs, sicer upokojeni policist konjenik, ki ga konji spremljajo že celo življenje.

Povorko, v kateri se je letos po nekoliko spremenjeni trasi, od Mercatorja po Kosovelovi ulici in Jamski cesti do prizorišča v parku pri Postojnski jami, skupno zvrstilo 17 sodelujočih skupin, je kljub vročini pospremilo lepo število obiskovalcev, ki so se v okviru celodnevnega dogajanja lahko sprehodili tudi med stojnicami z domačimi izdelki in pridelki, jahali konje, se vozili z zapravljivčki, poskusili furmanske dobrote, se zabavali ob glasbenih nastopih in drugem bogatem spremljevalnem dogajanju.

---