Dutovci: “Ta poseg je vulgarizem!”

Seveda smo veseli, da bomo v Dutovljah dobili pločnike za varnejšo hojo, a to, kar se dogaja ob gradnji na trgu in pred cerkvijo, je ne samo nepotrebno, temveč degradira cerkev kot kulturni spomenik, trg pa zapira z nepotrebnimi betonskimi zidovi in ga dela ljudem neprijaznega, se hudujejo Dutovci, ki te dni spremljajo gradnjo betonskega zidu pred cerkvijo.

Visok betonski zid povsem zakriva pogled na vhod  v cerkev, za 
povrh so pod njega umestili še odprtino za električno omarico, ki  
bo glavna točka pogleda s trga. Foto: Marica Uršič Zupan
Visok betonski zid povsem zakriva pogled na vhod v cerkev, za povrh so pod njega umestili še odprtino za električno omarico, ki bo glavna točka pogleda s trga. Foto: Marica Uršič Zupan

DUTOVLJE Februarja je direkcija za ceste začela v Dutovljah graditi dolgo pričakovane pločnike, ki bodo omogočali varnejšo hojo pešcem. Zdaj se prvi del, od bencinske črpalke do cerkve, končuje. A kot kaže, bo sicer dobrodošla investicija države degradirala vaški trg. Na njegovem zgornjem robu stoji lepa kamnita cerkev, obdana s kamnitim zidom, parkirišče med obzidjem in cesto je omejeval nizek kamnit zid, za varnost nad podpornim zidom proti trgovini in stanovanjskemu bloku so skrbeli kamniti stebrički in veriga med njimi, proti cerkvi so vodile kamnite stopnice.

V preteklih dneh so delavci porušili kamnite stebričke in kamnite stopnice ter zgradili visok betonski zid, ki zapira pogled na spodnji del cerkve, njen vhodni portal in na vhod v cerkveno območje.

Beton namesto kamna

“To je vulgarizem. Vhodni portali cerkva in drugih pomembnih stavb so vedno v osi. Ta betonski zid pa povsem degradira kulturni spomenik,” meni domačinka Milojka Širca. “Trg bi se moral širiti, s tem zidom pa se oži,” doda Marjan Tavčar, ki ima na drugi strani ceste okrepčevalnico. Njegovi gostje bodo zdaj namesto na cerkev in lepo oblikovano kamnito stopnišče pred njo gledali na visok betonski zid.

“In tista luknja za električno omarico v zidu - mar ne bi mogli tega prestaviti kam bolj zadaj, ne da je tu kot glavni element trga?!,” zmajuje z glavo domačin, ki ga srečamo ob trgu, in doda: “Menda je k vsemu temu betonu dal soglasje tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, kar me čudi. Vedno so bili proti betonu, zdaj ga pa kar naenkrat ljubijo.”

Bojan Vovk, ki živi v bližini trga, opozori še na nasprotovanje mnogih domačinov, da jim bodo z gradnjo pločnikov in prenovo trga vzeli praktično vsa parkirna mesta. Ostala naj bi le tista za invalide in tri pred trgovino. “Trg bo potem mrtev.” Drugi domačin pa doda: “Veliko napako so v Dutovljah naredili že pred desetletji, ko so tu, sredi vasi, zgradili stanovanjski blok, ki v vas sploh ne spada. A so bili taki časi, da je bilo treba cerkev čim bolj zakriti. Žalostno pa je, da podobno delajo še zdaj,”

Zahtevajo odstranitev betonskega zidu

Predsednica Krajevne skupnosti Dutovlje Neva Filipčič vse te pripombe krajanov pozna, čeprav se zaradi epidemije že mesece niso mogli sestati. “Prejšnji teden sem v imenu krajevne skupnosti poslala dopis Občini Sežana, da ga posreduje direkciji za ceste kot glavnemu investitorju. V dopisu zahtevamo, da se ta betonski zid pred cerkvijo odstrani in naredi varnostno ograjo v obliki stebričkov, kot je bila prej, ali v kakšni drugi obliki, a tako, da ne bo zastirala pogleda na cerkev. Zahtevamo tudi, da se betonski zid nad novim parkiriščem obloži s kamnom tako, kot je zid pri hiši Brce,” pravi Filipčičeva.

Krajani se zavedajo, da bo odločitev v rokah direkcije, vendar upajo, da jim bo, če je že bila pripravljena investirati v pločnike več kot 833.000 evrov, prisluhnila. “Z dobro voljo se da vse rešiti,” je prepričana Filipčičeva.

Krajani se ob betonu, ki raste sredi stare vasi, najbolj čudijo arhitektki, ki si je to zamislila, in zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki je s tem soglašal.

Zavod: betonski zid je edina možnost

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so nam odgovorili, da sta 19. marca predstavnici projektanta in novogoriške enote zavoda pregledali dokumentacijo glede trga pred cerkvijo, ki ga je občina urejala posebej. “Obstoječa ograja je bila oblikovana z netipičnimi arhitekturnimi elementi in ni omogočala varne uporabe ploščadi - nevarnost pred padcem. Izvedba takšne ograje ni skladna z obstoječo gradbeno zakonodajo o zagotavljanju varnosti in uporabe urbanega okolja, zato ponovna izvedba take ograje ni dopustna,” so zapisali na zavodu in dodali, da bi dodajanje novih ograjnih ali arhitekturnih in oblikovnih elementov ter materialov dodatno obremenilo prostor ob cerkvi. “Na podlagi ogleda je bilo dogovorjeno, da se ograjni zid izvede s podaljškom obstoječega zidu, ki se ga omeče s finim ometom brez barvanja, vrh pa izvede z masivnimi kamnitimi ploščami. Enako se omeče obstoječi podporni zid, ki se ga rekonstruira in na ta način doseže poenoten videz.”

Tak poseg je po mnenju zavoda “dovolj oblikovno diskreten in nevpadljiv,” z njim se “poudari kvalitetne vrednote v prostoru, pilastrsko poudarjen vhod v cerkveno območje, cerkev samo, kapelico v cerkvenem zidu,” obenem pa “na novo vzpostavljeno stopnišče, ki zaobjema obširen jugozahodni vogal platoja pred cerkvijo, omogoča poglede na omenjene kvalitetne arhitekturne elemente v prostoru.”

O pobudi krajanov, da bi betonski zid zamenjali s transparentno ograjo, odgovarjajo, da takšna po trenutni gradbeni zakonodaji v urbanem okolju ni dovoljena, morebitna steklena pa ni sprejemljiva z vidika spomeniškovarstvene stroke.

Na zavodu menijo, da je bila ureditev platoja pred cerkvijo celovit poseg, “s katerim se izboljšuje enotna podoba prostora, kar je bil tudi namen projekta oz. investitorja.”

Glede električne omarice, ki moti krajane, pa so zapisali, da se je po preveritvi različnih možnih lokacij kot sprejemljivo za različne uporabnike pokazalo le to mesto. “Predvideno je, da je vidno lice omarice, vratca, barvno usklajeno z okoliškim zidom. Vsekakor pa bi bila prestavitev na manj izpostavljeno mesto s stališča spomeniškovarstvene stroke zaželjena,” so odgovori iz novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine.


Najbolj brano