Avtocesta Jelšane-Postojna za ene plus, za druge minus

Vlada je v četrtek sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za avtocesto med Postojno in Jelšanami. Če bi šlo vse po načrtih, bi avtocestno sago z dolgo brado zaključili čez sedem let z 38-kilometrskim odsekom avtoceste, o kateri tečejo razprave že več desetletij. A je že zdaj očitno, da pri umeščanju trase v prostor ne bo šlo tako gladko. Pripombe bo verjetno slišati s strani krajanov pivške občine, ki z avtocesto čez Košansko dolino in čez Pivško niso zadovoljni.

Država je začela umeščati traso avtoceste proti Jelšanam iz postojnskega konca, kar utegne povzročiti nekaj dvomov v pivški občini. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Država je začela umeščati traso avtoceste proti Jelšanam iz postojnskega konca, kar utegne povzročiti nekaj dvomov v pivški občini. Foto: Veronika Rupnik Ženko

ILIRSKA BISTRICA, PIVKA, POSTOJNA > Če država s predlagano novo cestno povezavo napoveduje izboljšanje prometnih razmer na sedanjih državnih cestah na območju med Jelšanami in Postojno, pa v pivški občini s traso še vedno vidijo težave.

Sporen ni južni del trase avtoceste, ki bi vodil od Jelšane do Mereč. Bolj bi se utegnilo zaplesti pri umeščanju severnega dela in poteku avtoceste čez Pivško dolino do Postojne. Različice so predvidene zgolj pri priključkih na že obstoječo primorsko avtocesto pri Postojni.

Težave napoveduje predvsem pivški župan Robert Smrdelj, ki opozarja, da je pivška občina že sprejela stališča o umestitvi avtoceste, ki ne bi potekala po Pivškem, pač pa med Jelšanami in Divačo. Kot drugo različico pa so za razbremenitev tranzita predlagali avtocestni odsek med Kozino in Starodom. “Slednja različica bi bila najcenejša, najhitreje izvedljiva in tudi največ tranzitnega prometa bi rešila,” je pojasnil Smrdelj.

Na Pivškem razburjenje

Vendar različice, ki bi govorila o avtocestni povezavi med Jelšanami in Divačo, ni več v vladnih načrtih. Vlada je namreč že pred časom na podlagi študije variant iz leta 2013 ugotovila, da je izvedljiv le potek trase v koridorju proti Postojni, kjer bi avtocesta potekala čez tri občine - ilirskobistriško, pivško in postojnsko.

Vendar pivški župan meni, da bi bila ta trasa smiselna predvsem z vidika ilirskobistriške občine in tranzita na Hrvaško, manj ugodna pa za Pivčane.

“Pogled iz drugih zornih kotov, kot je denimo reševanje tranzitnega prometa do Hrvaške in tudi z zornega kota večjih centrov, kot je Ilirska Bistrica, seveda govori v prid povezavi med Jelšanami in Postojno. Pivčanom pa takšni načrti velikih plusov ne prinašajo. Tako z okoljskega vidika kot tudi z vidika, da ima pivška občina avtocestno povezavo z notranjostjo Slovenije zelo blizu, “ ocenjuje Smrdelj.

Zato meni, da je “pričakovati, da bodo te rešitve na Pivškem povzročile nekaj razburjenja in slabe volje ter da iskanje rešitev ne bo tako enostavno”.

Postojna za odcep Studenec

Bi pa, kot ocenjuje Smrdelj, avtocesta verjetno pomenila večji plus za pivško industrijsko cono, saj je predviden priključek nanjo pri industrijski coni Neverke. “Koliko bo avtocesta razrezala Košansko dolino in Pivško, pa je še vprašanje, s katerim se bomo mogli ubadati.”

V postojnski občini so načrtom avtocestne trase bolj naklonjeni. A že obstoječim, o katerih so se dogovorili že lani. Župan Igor Marentič opozarja, da se je občina Postojna že zavzela za traso avtoceste, ki je bila predstavljena vsem županom vključenih občin in ostalim državnim strokovnim službam septembra 2019. “Gre za študijo trase avtoceste, ki se na obstoječo AC A1 navezuje pri počivališču Studenec. Takrat je bila predstavljena kot najbolj sprejemljiva za okolje in prebivalce, zato je pozitivno stališče do nje zavzela tudi občina Postojna,” poudarja postojnski župan in .dodaja, da bi bila ta trasa najbrž ena dražjih, a obenem tudi takšna, ki najmanj posega v prostor.

Na odzive bistriške občine, za katero je avtocestni odsek med Jelšanami in Postojno tudi najpomembnejši, tako z vidika tranzitnega prometa, prebivalstva kot gospodarstva, še čakamo. Ana Marija Saftić v imenu Civilne iniciative za Jelšane premike pri avtocestni zgodbi pozdravlja. “Zadovoljni smo, da se je stvar premaknila in da so prisluhnili ljudem. Upamo, da bodo avtocesto tudi čim prej uresničili, saj bo občina tako razbremenjena tranzita, občani pa bodo, posebej v poletni sezoni, laže zadihali,” poudarja Saftićeva.

Dolga pot do uresničitve

Kdaj se bodo te želje dejansko uresničile, ostaja še vprašanje, saj je do prvega avtomobila, ki bi zapeljal po novem avtocestnem odseku, še dolga pot. Če bi šlo res vse po načrtih, bi do potrditve najustreznejše variante na vladi minila približno tri leta. Študija variant s predlogom najustreznejše variante bo namreč javno razgrnjena in predstavljena tudi v lokalnih skupnostih, h gradivu pa bodo pridobili tudi mnenja nosilcev urejanja prostora. Nato bi izdelali predlog državnega prostorskega načrta.

Šele zatem bi se zvrstila izdelava projektne dokumentacije, odkupi zemljišč, pridobitev soglasij in dovoljenj, kar bi pripeljalo k pričetku gradnje avtoceste. Avtocesto naj bi končalii do konca leta 2027.


Najbolj brano