Z Anno Frank se je družila ob mreži taborišča

V Pulju so minuli petek odprli nov park, ki so ga poimenovali po Anni Frank, judovski deklici, katere dnevnik je postal simbol trpljenja in preganjanja drugačnih. Otvoritvene slovesnosti se je poleg hrvaškega predsednika Andreja Plenkovića in številnih uglednih gostov udeležil tudi Postojnčan Danijel Mislej, nečak pokojne Anice Kovačič, ki je Anno Frank spoznala v nacističnem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen in prijateljevala z njo vse do njene prezgodnje smrti.

PULJ > Ano oziroma Anico Kovačič, rojeno Mislej, so v taborišče Bergen-Belsen na sever Nemčije deportirali v začetku leta 1945. Tja je šla iz zaporov v Gorici, kamor so jo nacisti zaprli po tem, ko jo je nekdo izdal; bila je partizanska kurirka. V taborišču se je 22-letna Anica, doma iz Velikega polja pri Sežani, spoprijateljila s 15-letno judovsko deklico, Anno Frank, ki je imela za sabo že težko preizkušnjo taborišča Auschwitz.

Mlada Anica Mislej

“Anna je bila fizično in psihično povsem izmučena, njene oči so bile žalostne, veliko je jokala ... Teta Anica, s katero sicer nista bili v isti baraki, sta se pa vsak dan srečevali ob mreži taborišča, jo je tolažila in bodrila. Nemško ni znala, a k sreči je Anna razumela nekoliko češko, ki si je s slovenščino kar podobna, tako da sta se lahko sporazumevali. Nekega dne Anna ni več prišla k ograji,” spomine svoje tete Anice obuja Danijel Mislej, dolgoletni ravnatelj Šolskega centra Postojna.

Anna Frank je umrla zaradi tifusa le nekaj tednov pred osvoboditvijo taborišča.

O grozotah taborišča ni želela govoriti

“Teta Anica, očetova sestra, najmlajša od štirih otrok, nam ni nikdar pripovedovala o svoji boleči izkušnji iz taborišča. Tudi moja mama, ki je bila zaprta v taborišču Ravensbrück, nikdar ni želela govoriti o tem. Ni želela oziroma ni mogla,” pravi Danijel Mislej, brat kantavtorja Draga Misleja - Mefa.

Anica Kovačič leta 2013

Če se puljska profesorja zgodovine, Igor Šaponja in Igor Jovanović, ki sta zbirala pričevanja preživelih žrtev holokavsta iz Istre, ne bi toliko angažirala in bi na pobudo Aničine sojetnice iz Bergen-Belsna, Istrijanke Rine, ne poiskala tudi “Slovenke Anice”, bi zgodba o njenem prijateljstvu z Anno Frank nikdar ne prišla v javnost.

Tako pa sta jo zgodovinarja leta 2014, potem ko sta jo zaman iskala najprej v Prestranku pri Postojni, kjer je preživljala mladost, in nato v Idriji pri Bači, kamor se je poročila po koncu vojne, le uspela najti - v domu upokojencev v Tolminu. “In tam sta izvedela vse tisto, kar nam teta nikoli ni povedala,” je zgodovinarjema hvaležen Danijel Mislej.

Na seznamu zaprtih v Bergen-Belsnu je bila tudi Ana Mislej, kasneje poročena Kovačič. Foto: Osebni arhiv Danijela Misleja

“Teta Anica je v taborišču hudo zbolela, zaradi česar ni mogla imeti otrok. Umrla je leta 2019. Prihodnji torek, 28. marca, bi praznovala 100 let. Hvaležni smo, da se je je Hrvaška, ki letos predseduje mednarodni zvezi za spomin na holokavst (Ihra), spomnila ob odprtju parka Anne Frank na Punti v Pulju.”

Prijateljstvo, ki nadgrajuje zgodbo iz Anninega dnevnika

“Zgodba Anice Kovačič, ženice iz doma upokojencev, je ena izmed mnogih usod taboriščnic in se po trpljenju in preživetih grozotah ne razlikuje veliko od drugih. A vseeno ji prijateljstvo z Anno Frank daje ekskluzivnost in unikatnost, novo dimenzijo, ki kot da nadgrajuje zgodbo iz dnevnika in jo končuje,” sta v svoji raziskavi zapisala puljska zgodovinarja.

---