Vračanje migrantov ni zakonito

Hitro vračanje migrantov iz Italije v Slovenijo na podlagi bilateralnega dogovora iz leta 1996 je nezakonito, piše v razsodbi, s katero je prvostopenjsko sodišče v Rimu ugodilo 27-letnemu državljanu Pakistana, ki se je pritožil zoper italijansko notranje ministrstvo. Pritožnik je zahteval, da se mu prizna pravica po vstopu v Italijo, kjer bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito.

RIM > Silvia Albano z oddelka za človekove pravice in migracije je v sodbi, ki nosi datum 18. januar 2021, povzela, da je pakistanski državljan lansko leto sredi julija prispel do Trsta po t. i. balkanski poti. Odšel je iz domovine, ker so ga tam preganjali zaradi spolne usmerjenosti, med potjo proti Italiji pa je bil žrtev nečloveškega ravnanja hrvaških policistov. Sodnica navaja, da je pritožnik za vse navedbe predložil zajetno dokazno gradivo.

Zaman razlagali, da želijo vložiti prošnje za azil

Ob prihodu v Trst v skupini več sodržavljanov je Pakistancu najprej ponudila pomoč skupina humanitarcev. Med prejemanjem pomoči in zdravstvene oskrbe so ga nagovorili policisti v civilu in ga zaslišali. Dejal je, da želi vložiti prošnjo za azil, a so ga policisti po kratkem vmesnem postanku na policijski postaji odpeljali do meje s Slovenijo in mu skupaj z ostalimi iz skupine z grožnjami ukazali, naj začne teči.

Neratificirani dogovor ne more biti podlaga za drugačne postopke od tistih, ki jih predpisujejo državni zakoni in mednarodno pravo, na primer Listina EU o temeljnih pravicah, piše v sodbi.

Po približno kilometru so skupino prestregli slovenski policisti in skupino Pakistancev za eno noč zaprli v zaprt prostor brez hrane, pijače in sanitarij. Tudi v Sloveniji so zaman razlagali, da želijo vložiti prošnjo za azil. Sledila je hitra predaja hrvaškim organom, ki so ravno tako prezrli željo po vložitvi prošnje za azil. Policisti na Hrvaškem naj bi bili še posebej nasilni, saj so med drugim uporabljali pendreke z bodicami.

Hrvaška je skupino predala Bosni in Hercegovini, kjer si je pritožnik našel zasilno zatočišče v Sarajevu, saj begunski center v Lipi ni mogel več sprejemati ljudi.

Pritrdili tudi Kameruncu
Upravno sodišče je pred kratkim tudi v ponovljenem postopku ugotovilo, da je Slovenija ob predaji državljana Kameruna avgusta predlani hrvaškim policistom ravnala protipravno.
Sodišče je ugotovilo, da je država kršila njegovo pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka. Ministrstvo za notranje zadeve je napovedalo, da se bo pritožilo.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je Slovenija ravnala protipravno, ker je po skrajšanem postopku na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, državljana Kameruna, ki je hotel zaprositi za mednarodno zaščito, predala hrvaškim policistom.
Po pravnomočnosti sodbe upravnega sodišča bi morala Slovenija brez odlašanja državljanu Kameruna dovoliti vstop v Slovenijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito.

Dogovora niso ratificirali

Sodnica je v sodbo vključila dopis italijanskega notranjega ministrstva, da je ravnalo v skladu z bilateralnim dogovorom s Slovenijo, ki da ne zahteva formalnih postopkov, saj da hitro vračanje migrantov poteka “po utečeni praksi”.

Dogovor o prevzemu oseb na meji sta italijanska in slovenska vlada podpisali 3. septembra 1996 v Rimu, leto kasneje pa so ga z zakonom o ratifikaciji sprejeli slovenski poslanci. Italijanski parlament pa dogovora ni nikoli ratificiral, kar je po oceni sodnice eden o razlogov njegove neveljavnosti.

Neratificirani dogovor ne more biti podlaga za drugačne postopke od tistih, ki jih predpisujejo državni zakoni in mednarodno pravo, na primer Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, piše v sodbi.

Verižne reakcije

Neformalna vračanja v Slovenijo sprožajo verižno reakcijo, saj slovenske oblasti migrante predajo hrvaškim organom, ti pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino. To po presoji sodišča predstavlja kršenje temeljnih pravic in tudi predpise bilateralnega sporazuma s Slovenijo. Kot piše v odločitvi sodišča, je italijansko ministrstvo za notranje zadeve gotovo vedelo za kršitve pravic na balkanski poti.

Pritožnik, ki ga je zastopala odvetnica Anna Brambilla, ima zato po odločitvi sodišča pravico, da v Italiji vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Hkrati pa mu morajo italijanske oblasti omogočiti čimprejšnji vstop v državo. Notranje ministrstvo pa mora pritožniku poravnati sodne stroške.

Zoper hitro vračanje migrantov v Slovenijo se je aprila lani že izreklo sodišče v Genovi, ki je izrazilo pomisleke nad sprejemnim in azilnim sistemom v Sloveniji.

Iz Italije vrnili 1116 tujcev
Lani so slovenski policisti obravnavali 14.592 ilegalnih prehodov državne meje, dobrih deset odstotkov manj kot predlani. Največ, dobro tretjino vseh ilegalnih prehodov, so obravnavali na koprski policijski upravi, sledita novomeška in ljubljanska.
Prebežniki so v 4000 primerih napovedali prošnjo za mednarodno zaščito (približno 20 odstotkov manj kot v letu 2019). Sicer pa na policiji dodajajo, da tujci, ki jih namestijo v azilne domove, kmalu zapustijo državo. Proti koncu leta se je nadaljevalo sezonsko zmanjšanje števila prehodov, na policiji pričakujejo, da bo tako do spomladi.
Slovenski policisti so lani tujim varnostnim organom vrnili 10.025 tujcev, na Hrvaško 9950, med njimi je bilo največ Pakistancev. Tuji varnostni organi pa so v Slovenijo na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb vrnili 1440 ljudi, od tega Italijani 1116 tujcev (predlani 255).

---